Najvplivnejše slovenske pravnike skrbi pomanjkanje pluralizma, ki je osnova demokratične družbe

"Diskurz ni mogoč in to je problem pluralizma, ki ga ni ... ljudje, ki ti očitajo, da preveč zagovarjaš svobodo izražanja, da si preveč liberalen, to počnejo tako, da te žalijo ..."

Vsakoletni izbor 10 najvplivnejših pravnikov, ki ga pripravlja portal IusInfo, se je včeraj zaključil z okroglo mizo Reforma slovenske pravne in demokratične države. Na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Matej Avbelj, so sodelovali ddr. Klemen Jaklič, Vlasta Nussdorfer, dr. Miha Šepec, dr. Dominika Švarc Pipan, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak.

Poleg gostov okrogle mize, so se med 10 najvplivnejših pravnikov uvrstili še: dr. Miro Cerar, dr. Verica Trstenjak, dr. Vasilka Sancin in Lucija Ušaj Šinkovec. Prvič se je zgodilo, da se je med 10 najvplivnejših pravnikov uvrstilo enako število žensk in moških. Kot je običajno so izbor najvplivnejših pravnikov zaključili z okroglo mizo, tokrat na temo slovenske pravne in demokratične družbe.

V teh dneh pa se je zaključil še drugi izbor naj strokovnjakov, ki ga pripravlja portal TAX-FIN-LEX. Kot najuglednejši pravni strokovnjak je bil izglasovan ddr. Klemen Jaklič, najuglednejši davčni strokovnjak mag. Ivan Simič, najuglednejši finančni strokovnjak pa dr. Marjan Odar.

Brez pluralizma ni demokratične družbe

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je na okrogli mizi predstavil model demokratične družbe, ki se pojavlja v literaturi in njegove probleme. Bolj pomembno kot to, da imamo pravne dokumente, je, da  obstajajo predpogoji za demokratično družbo. Gre za predpogoje, ki omogočajo, da se oblikuje svobodna politična volja. "Če se v tem pogledu zgodi kaj narobe, če kakšna dominantna sila prevzame polje medijskega poročanja, to pluralnost, potem se že pri tem predpogoju zalomi. Zaskrbljujoče je pomanjkanje pluralnosti in ne preveč pluralnosti".

"Če je v neki družbi medijski prostor, kar se tiče dominantnih medijev, monopolističen, potem ne moremo govoriti o resnično svobodnem oblikovanju politične volje," je še dodal Jaklič.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se redno pojavlja v deseterici najvplivnejših pravnikov, je predstavila delo Varuhinje. Poudarila je, da je pozicija državnih organov previsoka in gleda na ljudi, ki so nizko pod njo. Skupno vsem kritikam, ki jih varuhinja dobi pa je nespoštovanje ljudi, ki jih izvajajo institucije.

"Ljudje odgovornost težko prevzamejo nase, vsi iščejo to pri drugih. Niti se na znajo opravičiti. Veliko ljudi, ki se obrne na nas, si želi samo opravičilo, a ga ne dobijo," je povedala Nussdorferjeva. Varuhinja piše celo pohvale državnim organom, če opazi napredek. Pri tem na uradu varuhinje upajo, da bo ravno to tisto, kar bo tudi druge spodbudilo, da bodo delali dobro in prevzemali odgovornost.

Med deseterico se je letos prvič uvrstila tudi politična novinka, pravnica dr. Dominika Švarc Pipan. Zbranim je povedala, da je vpliv, ki ga izbrani pravniki imajo, potrebno uporabiti za dobro. "Zavedati se moramo, da nosimo odgovornost do vseh ljudi in do svoje stroke." Po njenem mnenju bi lahko veliko spremenili samo s spremembo miselnosti. "Ko imamo v Sloveniji problem se največ ukvarjamo s tem, kdo je krvi, v tujini pa se fokusirajo na to, kako problem rešiti." 

Švarc Pipanova čuti tudi potrebo po sodelovanju in solidarnosti. Smo majhni, a imamo izjemne posameznike. Solidarnost pa je potrebna tudi med državnimi institucijami: koliko časa porabimo, da se med seboj prepiramo. "V zdravi družbi, kar mislim, da slovenska družba trenutno ni, je zdravo, da se oblasti menjavajo levo desno ali kakorkoli na to delitev gledajo. To pogrešam. Pogrešam zdrav konflikt: kritika, izmenjava argumentov na konstruktivni ravni, da se išče skupna rešitev."

Dr. Jurij Toplak je odgovarjal na vprašanje o tem, kaj se zgodi, če družba ni pluralna iz zgodovinskih razlogov. "Če družba ni pluralna iz zgodovinskih razlogov, tako kot slovenska družba ni zaradi daljšega obdobja pod enim režimom, potrebuje veliko časa, da postane pluralna. Pri tem imajo ključno vlogo Ustavno sodišče in drugi organi, ki bi skozi svoje odločitve to morali zagotoviti."

Po mnenju Toplaka Slovenci nimamo v sebi tega pluralizma. Izpostavil je svoja zavzemanja za javno objavo rezultatov mature in NPZ, za katerega polovica ljudi meni, da do tega nima pravice, saj sami tega ne želijo videti in zato tudi drugi tega ne bi smeli gledati. Toplak je pohvalil tudi napredek na področju pravosodja in nasploh v pravi stroki. Prepričan je namreč da pred 10, 15 leti ne bi bili priča enotnemu odzivu pravne stroke na objavo Vrhovnega sodišča, da odločbe ESČP ne bo spoštovala.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi dr. Miha Šepec, ki je bil med zbranimi edini kazensko pravni strokovnjak. Izpostavil je, da pravno ni ekzaktna znanosti in zato ne morete nikomur ničesar z gotovostjo dokazati. Pravniki lahko prepričajo samo z dvema stebroma: svojim karakterjem in argumenti.  "Lahko zastavimo svoje ime in argumente. Kaj je bolj intelektualnega in plemenitega kot to?"

Podobno miselnost lahko preslikamo na izjavo Vrhovnega sodišča o nespoštovanju sodbe ESČP. "Vsakega, ki kritizira sodbo ESČP cenim, ker povzemanje teh sodb kot neke resnice, lahko počen vsak. Za kritiko pa je potreben pogum in poznavanje prava kot celote. Potem pa imamo izjavo Vrhovnega sodišča. Tukaj pa se ni nihče postavil kot oseba in izpostavil argumentov. Dobili smo neargumentirane izjave od organa, ki je zavezan spoštovati odločbo." Kar je seveda nedopustno. Vsi sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da zgodbi manjka epilog. Da bi nekdo prevzel odgovornost za to izjavo.

O svobodi govora in izražanja se pri nas ne da pogovarjati

Dr. Andraž Teršek je povedal, da se glede svobode govora oglaša in ves čas ponavlja eno in isto in je od tega že pošteno utrujen. "Kar pa ne pomeni, da bi se pri tem početju ustavil. To je naše delo, da sami sebe bolj kot druge utrujamo z neprestanim ponavljanjem tega, kar je bilo že tolikokrat ponovljeno."

"Diskurz ni mogoč in to je problem pluralizma, ki ga ni. Svoboda izražanja se je izrodila v tehniko prava in tehniko politike in vzpostavil se je paradoks. Ljudje, ki ti očitajo, da preveč zagovarjaš svobodo izražanja, da si preveč liberalen, to počnejo tako, da te žalijo, zmerjajo, psujejo, diskreditirajo, o tebi lažejo, te obrekujejo in klevetajo. Se res ne zavedajo da to počnejo zato, ker imajo isto svobodo izražanja? Komu in čemu potem omejiti svobodo izražanja, da bo svoboda izražanja ostala svoboda pri izražanju?"

Stvari so prišle tako daleč, da se o svobodi govora ni mogoče pogovarjati. Prepričani so prepričani in poslušajo sebe in tiste, ki so enako prepričani. "V tem trenutku ne vem več, kako se o tem pogovarjat. Razmišljam, da je nastopil čas, da bi malo molčal, ker razprava očitno ni možna," je še dodal Teršek.

V luči svobode izražanja se je oglasila tudi Dominika Švarc Pipan, ki je v luči dogodkov zadnjih dni, ko je predsednik vlade Marjan Šarec po mnenju mnogih pravnikov posegel v svobodo medijev, komentirala, da ima tudi predsednik vlade svobodo govora. "Menim, da ima predsednik vlade svobodo izražanja. Paziti mora le, da ne posega v druge veje oblasti. Na področju svobode govora in sovražnega govora je potrebno marsikaj prilagoditi današnji realnosti. Sprememba medijske zakonodaje, da bi imeli kako sankcijo in ni prilagojena današnjemu okolju, " je še dodala Švarc Pipanova.

Celotno razpravo smetane slovenskih pravnikov si lahko ogledate v arhivu RTV.