Bo Ustavno sodišče dovolilo rangiranje šol? “Če podatki o uspešnosti šol koga motijo, naj jih ne gleda”

Slovenija

Eva Gregorc

Komentarjev: 18

Februarja 2014 je v Sloveniji završalo, ko so na spletni strani Alma Mater Europea objavili seznam 100 najboljših osnovnih in srednjih šol. Kot kriterij razvrščanja so izbrali rezultate NPZ v 6. in 9. razredu ter uspeh na maturi.

Šolniki na čelu z sindikalistom Branimirjem Štrukljem so takemu razvrščanju šol močno protestirali, na koncu pa so na ministrstvu odločili, da ti podatki ne bi smeli biti javni, saj omogočajo rangiranje šol, kar pa je v nasprotju z Zakonom o osnovni šoli in Zakonom o maturi, ki oba izrecno prepovedujeta rabo podatkov glede uspešnosti šol na NPZ in maturi za razvrščanje šol po uspešnosti.

8. odstavek 64. člena Zakona o osnovni šoli: “Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.”

3. odstavek 18.a člena Zakona o maturi: “Podatki iz letne analize o kakovosti mature se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.”

A omenjena člena zakonov bosta morda kmalu proglašena za neustavna. Pravnik in profesor za ustavno pravo na mariborski pravni fakulteti dr. Jurij Toplak je namreč sprožil pobudo za oceno ustavnosti omenjenih zakonov, pobudo pa je Ustavno sodišče soglasno sprejelo v obravnavo. V obrazložitvi sklepa so na Ustavnem sodišču zapisali, da omenjena člena “urejata ravnanja nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih storitev, ne pa ravnanja uporabnikov izobraževalnih storitev.”

Z interpretacijo se strinja tudi pritožnik Toplak, ki je za Domovino komentiral, da bodo s podatki, rangiranimi ali ne, ljudje vedeli kakšne so razlike med šolami in med deli države. “Razlike so ogromne. Največje razlike so pri angleščini, saj najboljši učenci enih šol dosegajo slabše rezultate od najslabših učencev drugih šol. Ministrstvo in RIC skrivata podatke, da so razlike ogromne in da ne naredita dovolj, da bi jih odpravila.”

Sodni mlini meljejo že od 2012, Toplak pričakuje odločitev še letos

Boj za podatke o uspehih šol na NPZ in maturi se vleče že vse od leta 2012, ko je Toplak na Republiški izpitni center (RIC) zaprosil za podatke o uspehu na NPZ in matur iz leta 2011, a mu jih niso posredovali. Da ima pravico do podatkov, saj gre za informacije je potrdila tudi informacijska pooblaščenka. Leta 2014 je Upravno sodišče izdalo sodbo, s katero je RIC naložilo, da mora podatke posredovati. Takrat sta tudi nastali lestvici osnovnih in srednjih šol narejeni na podatkih iz leta 2011.

dr. Toplak sodno pot predstavlja takole: “Ker so bili podatki, ki sem jih dobil leta 2014, zastareli, sem takrat februarja 2014 prosil za sveže podatke. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik mi je pritrdila, RIC jo je tožil, Upravno sodišče pa nekajkrat zaporedoma vrnilo postopek Informacijski pooblaščenki. Vrhovno sodišče je odločilo, da do podatkov nisem upravičen po neki sprevrženi razlagi, češ da ker se podatkov ne sme rangirati, jih RIC ne bi sploh smel imeti, in ker jih ne bi smel imeti, jih nima (kar seveda ni res), in ker jih nima, mi jih ne more dati. Pri Ustavnem sodišču sem vložil ustavno pritožbo in pobudo za oceno ustavnosti zakonov, ki mi onemogočata dostop do podatkov osnovnih šol in srednjih šol”

Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti sprejelo v prednostno obravnavo, zato pritožnik odločitev pričakuje še letos. Kakšna bo odločitev sodišča je seveda nemogoče napovedati. “Pričakujem, da bo sodišče omogočilo staršem vpogled v podatke, saj so ti podatki javni povsod v EU. Ministrstvo in RIC sta lagala, da na Danskem ni lestvic šol. Nato sem preveril na spletu in ugotovil, da mnogi danski mediji objavljajo lestvice in šole rangirajo. Potem je ministrstvo trdilo, da lestvic ni na Irskem in sem jim dokazal, da tudi tam so. Le v Sloveniji te podatke skrivajo,” je komentiral Toplak.

Koga moti razvrščanje šol na podlagi rezultatov NPZ in mature?

Ko je bila lestvica uspešnosti osnovnih šol na podlagi NPZ in srednjih šol na podlagi mature prvič (in zadnjič) javno objavljena, je dvignila precej prahu. Branimir Štrukelj je leta 2014 komentiral, da je lestvica šol popolnoma neprimerna in da bo poskrbela za razpad šolstva v Sloveniji. “Ljudje s tem seznamom niso dobili prav nič, ne more se na tak način na primer primerjati ena šola, v kateri je veliko otrok priseljencev in ena ljubljanska šola, na katero hodijo otroci premožnih in njihovi starši zmečejo velike vsote denarja za njihovo dodatno izobraževanje,” je takrat za Žurnal24 komentiral Štrukelj.

Seveda rezultati NPZ in mature niso edini dejavnik, ki dela šolo dobro, so pa zagotovo pokazatelj določenega stanja na področju šolstva v Sloveniji. Toplak je prepričan, da bo podatke dobil. “Če koga podatki motijo, naj jih ne gleda,” je še dodal.

RIC je v okrožnici, ki jo je ob objavi lestvice poslal vsem osnovnim šolam, povedal, da se na ta način zlorablja namen NPZ. “Z NPZ želimo prispevati k trajnostnim premikom k boljši kakovosti učenja, poučevanja in znanja, prispevati k enotnejšim merilom učiteljevega ocenjevanja znanja, dobiti vpogled v to, koliko v Sloveniji uresničujemo cilje, ki smo jih postavili z učnimi načrti in prispevati k večji učinkovitosti in kakovosti celotnega osnovnošolskega izobraževanja v naši državi. To bomo dosegli le s pravilnim razumevanjem vloge in pomena NPZ v našem sistemu,” so takrat zapisali v okrožnici.

Da pa NPZ ne izpolnjujejo svoje naloge, ki naj bi bila “premik k boljši kakovosti učenja” smo lahko bili priča v preteklih dneh, ko so na RTV vprašanja iz NPZ zastavili vodilnim na področju šolstva v Sloveniji, ki na vprašanje nista znala odgovoriti.

O tem, da imajo z odgovori na vprašanja iz osnovnošolskega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) težave tudi vodilni ljudje slovenskega šolstva, smo pisali na sestrskem portalu Iskreni.net: Ko je osnovnošolsko vprašanje pretežko za ministra 

Povezani članki

18 komentarjev

  2. Bojijo se konkurence, da jim ta ne bi predstavila ogledala, kako je javno šolstvo zastarelo, še vedno socialistično, brez napredka, ki uničuje domišljijo in sanje otrokom, ki ničesar ne naredi, da se ustavi nasilje na šolah, ki ničesar ne naredi, da se prisluhne otrokom, ki imajo čustvene in vedenjske težave,…..

  3. Gledala sem v Odmevih v tem mesecu, ko je Bobovnik vprašal Pikala in še enega iz šolstva, naj mu odgovorita na dve vprašanji. Pikalo je menda dobil to zgoraj navedeno nalogo, ki pa je seveda ni znal rešiti, nakar je Bobovnik povedal, da je (če me spomin ne vara) uporabna naloga za šesti razred osnovne šole. To pa je zadetek v polno! Pa tudi drugi šolnik, prisoten v oddaji, ni znal razložiti neke oznake institucije oziroma naziva sporazuma, kar pa je bilo vzeto kot vprašanje iz osmega razreda osnovne šole. Potem pa je bilo povedano, da se učne vsebine selijo iz četrtega razreda v tretji razred in tako navzdol. Ni čudno, če večina starše izgublja živce, saj morajo že tako pičlo odmerjeni čas posvetiti šolarjem in se mučiti z vsebinami, in zagotovo bi naši 30 vsebin, , ki so absolutno neprimerne za določene starosti. Na Odmevih dve ključni osebnosti, nista poznala odgovora! Ha! Šola pri nas išče NEZNANJE!

  4. NPZ naj izvajajo srednje šole, ki imajo problem z preupisom. Včasih smo imeli sprejemce.
    Moralo pa bi se tudi vedeti katera šola je uspešnejša in katera je manj uspešna. Potuha vsegliharstva je marsikomu v prid. Socialistična uravnilovka brez konkurence ne prispeva k napredku.

  5. Ni nobenega razumnega argumenta, da ti podatki ne bi bili javni. Razen enega, pa ta ni razumen: bojijo se, da bi katoliške šole bile najboljše.
    Le zakaj starši ne bi smeli vedeti kam “investirajo” svojega otroka?
    Pa še to: država z 2 milj prebivalcev, ki načrtno ne vzgaja svoje elite, je zapisana smrti in njeno truplo je lahkek plen .

    PS:. pri avtorjih iz tega portala se vidi, da so jih starši dobro “investirali”.

    • Katoliške šole nikoli ne morejo biti boljše? Zakaj? Ker zagovarjajo katolištvo! O kvaliteti šole govori veliko dejavnikov: okolje(podeželsko ali mestno), ambicije staršev, posameznik, ki zna sprejeti pravice in dolžnosti……!!!!! Rangiranja šol nikoli ne bi smelo biti, vsaj tako trdijo na Finskem, kjer imajo ene najboljših rezultatov svojih učencev v primerjavi z Evropo in svetom!!!!
      Friderik, ti bi otroka investiral??? Raje mu reči, da tja kamor odhaja(šola), naj izve čim več, kar mu bo koristilo v življenju! In kot pravijo Finci, zaupajte učitelju, otrok je v dobrih rokah!!!!!

  6. Pred 5 leti je v otroški oddaji Infodrom neki 14-letnik spraševal Pikala (šolski minister je bil že takrat v vladi Bratuškove) in mu za začetek postavil vprašanje, ki ga je nekaj dni prej imel na NPZ, namreč nekaj o ploščini enakostraničnega 6-kotnika. Prof. dr. in vrag si ga vedi kaj še vse Pikalo je samo butasto gledal, priznal, da se mu ne sanja, pri čemer mu ni bilo niti malo nerodno.

    Posnetek je tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=OdZe_ViTcbk

    Še rešitev. Seveda se od osnovnošolcev ne pričakuje, da bodo na pamet znali ploščine vseh mogočih likov, treba je le logično povezati dve ali tri preproste matematične formule. Najprej se že “iz aviona” vidi, da je enakostranični 6-kotnik sestavljen iz 6 enakostraničnih trikotnikov, kar pomeni, da se problem zreducira na ploščino trikotnika. Če ploščine enakostraničnega ne znamo na pamet, izhajamo iz splošne ploščine trikotnika: stranica krat njena višina polovic. Stranico že imamo, manjka višina. Če malo narišemo stvar, se spet “iz avoina” vidi, da višina ravno razpolavlja enakostranični trikotnik in tudi stranico. Imamo torej pravokotni trikotnik z znano hipotenuzo in eno kateto, drugo preprosto dobimo s pomočjo znamenitega Pitagorovega izreka. Vsaj v mojih časih je bilo tako, da nisi izdelal matematike, če ga nisi znal. Ko vse to izračunamo in vstavimo v prejšnje formule, dobimo konči rezultat:
    p6 = 3*a^2*sqrt(3)/2

    Resnici na ljubo, če bi prof. dr. Pikalože začel razmišljati kot na začetku prejšnjega odstavka, bi ga mulo hitro ustavil “OK, OK, vidim, da obvladate”

  7. Friderik, tole ste dobro napisali, vpis otroka v vrtec in šole je zelo pomembna odločitev, ena izmed najbolj pomembnih v življenju. To ni tako, ko se na hitro odločiš, kakšno majico boš oblekel, kateri jogurt boš pojedel itd. Odločitev, kje bo otrok v vrtcu in v šoli je tako za otroka kot starše pomembna, saj je otrok npr. 3 leta v vrtcu (če ga ne dajo že z 11-meseci), in potem 9 let v OŠ, in nato v srednji šoli, na faksu. In mene kot starša zanima predvsem to, kar sem že zgoraj napisala, ne zgolj to, kaj se bo učil, koliko znanja bo pridobil, koliko bo tega znanja uporabnega za življenje, ampak predvsem koliko bo v stiku s sošolci, kakšen medsebojni odnos bodo imeli med sabo, kako bodo učitelji vzpostavili avtoriteto, kako bodo v razredu razreševali težave. Vse to in še več me zanima. In opažam, da nekatere javne šole (ne bom pa delala krivice, ker moj sin obiskuje javni vrtec in sem zelo zadovoljna z njim, pa itak vrtci niso problem, težave se začnejo kasneje) tega ne zmorejo/nočejo.

    In tukaj je tudi pomembno, da niso samo katoliške šole tiste, ki bi pridobile (skoz to poudarjanje). A sploh politiki vedo, koliko je tudi drugih šol: waldorfska, montessori, ostale zasebne evropske šole.

  8. Barbara tvoj drugi komentar pove VSE. Kratko in jedrnato.Bistveno.
    Podpišem,tudi sama imam šoloobvezne otroke in stalno spremljam snov,nad katero se pogosto držim za glavo.
    TONE BALASTA,KI JIH NE BOJO NIKOLI RABILI,PA ŠE ZASTARELO JE MARSIKAJ.
    ZASTARELA JE TUDI PEDAGOŠKA OBRAVNAVA ,posebej če ima otrok kako težavo. Zelooooo žalostno!
    Hvala Bogu,da možgani hitro pozabijo,kar je neuporabno
    A na vidiku NI SPREMEMB.
    DZI JE POVEDAL,DA JE KRIV KOMUNIST JANŠA!

  9. Tako zvane “privatne” šole me ne motijo, bega me edino to, da so v velikih mestih. Vem za Maribor in Ljubljano. Ne moremo pa trditi, da so samo v teh večjih mestih brihtni otroci. Tudi drugod so, vendar ni možnosti, da bi lahko bili vključeni v “elitne” šole, ker starši pogosto nimajo pogojev, seveda finančnih. Spet smo pri tem, pri denarju seveda, da tist, ki imajo, lahko otroka (tudi nenadarjenega) spravijo skozi “elitno” šolo. Pa malo donacij, pa malo političnega vpliva, za malo zastraševanja itd. Zmagovalna formula. Drugo pa je, kaj bo ta “elita” znala!

Komentiraj