Najuspešnejša politika meseca dva predsednika. Nobeden ni Šarec

POSLUŠAJ ČLANEK
V mescu po evropskih volitvah se politična razmerja vračajo v ustaljene tirnice, kar je razvidno tudi iz naše redne mesečne lestvice uspešnosti delovanja slovenskih politikov.

Če so sodelujoči poznavalci slovenske politike za mesec maj odskakujoče nagrajevali in kaznovali (ne)uspešnost kandidatov za evropski parlament, sedaj ponovno v ospredje stopajo politiki na nacionalni ravni.

Na prvo mesto se je, prvič do sedaj, povzpel predsednik republike, Borut Pahor. Na drugo pa, presenetljivo ali ne, predsednik Državnega zbora, Alojz Kovšca. Povsem na dnu se izmenjujejo stari znanci: Miro Cerar, Violeta Tomić in Karl Erjavec.  

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, Igor Vovk, Alen Salihović, Ivan Puc, Dejan Steinbuch, Sebastjan Jeretič, Tino Mamič, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Aljuš Pertinač, Martin Nahtigal, Bojan Požar, dr. Matevž Tomšič, Rok Čakš 








Po šestih mesecih našega projekta se je prvič na vrh uspešnosti delovanja politikov povzpel predsednik republike, Borut Pahor. S tem so se politični analitiki približali ljudskemu sentimentu, ki Pahorja postavlja na vrh lestvic priljubljenosti, ki jih sestavljajo javnomnenjske agencije.

Pahorju uspeva ohranjati imidž politika, ki je nad siceršnjimi domačimi političnimi prerivanji in zdrahami; organizira dokaj odmevne pogovore o aktualnih problematikah v Sloveniji in svetu, uspeva mu s pobudo Treh morij, ponovno je uspešno predlagal kandidata za ustavnega sodnika ...

Potem ko se je ob prvi, majski uvrstitvi na lestvico uspešnosti politikov uvrstil tik za deseterico, je predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci v juniju uspel skok tik pod vrh. Slednje je nedvomno posledica tega, da je eden redkih predsednikov zgornjega doma slovenskega parlamenta, ki s svojimi pobudami in aktivnostmi da javnosti vedeti, da ta sploh obstaja. V Državnem svetu se vrstijo zanimive okrogle mize in druga izvajanja. Obenem pa je bil DS uspešen z vetom na zakonsko spremembo, ki bi Dan vrnitve Primorske k matični domovini preimenovala v Dan priključitve, kar je forsiral SD in Zveza združenj borcev NOB. V drugo zakon ni zbral zadostno število glasov za potrditev.

Kovšci sledita majska prvo uvrščena političarka Romana Tomc in ponovno vse bolj opazen poslanec Anže Logar. Visoko ostajata Ljudmila Novak in Jožef Horvat, medtem ko sta Matej Tonin in Jernej Vrtovec nekoliko zdrsnila.

Najuspešnejši vladni politik ostaja minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Edini Socialni demokrat na zgornjem delu lestvice uspešnih je Matjaž Han.

 

"Alojz Kovšca je pokazal državniško držo pri odpiranju razprave o nedržavnem šolstvu v Državnem svetu," visoko uvrstitev predsednika DS utemeljuje komentator Domovine Martin Nahtigal. Glede zdrsa Vrtovca in Tonina pravi, da se je Jernej Vrtovec popolnoma nepotrebno spustil v zgodbo okrog tobačnega zakona. Matej Tonin je izvisel na suhem kar se tiče nadkoalicijskega partnerstva in izpadel slabo.

Novinec na lestvici, novi evropski poslanec LMŠ Klemen Grošelj, si je realno gledano pridobil članstvo v dveh relevantnih odborih v parlamentu, nadaljuje Nahtigal. Franc Bogovič je veliko bolj viden in se je dobro samostojno profiliral kot poslanec, kljub prevladi SDS-a znotraj EPP-ja, še navaja.







Veliko poraženko volitev v Evropski parlament, Violeto Tomić, je tokrat povsem na dnu uspešnosti slovenskih politikov zamenjal pred-predzadnji s prejšnjega meseca, Miro Cerar. Politični analitiki uvedbe mešanih patrulj na slovensko-italijanski meji očitno ne vidijo kot kdove kakšnega uspeha našega zunanjega ministra, temveč prej obratno.

Čeprav je preživel interpelacijo, blizu dna ostaja tudi Karl Erjavec, kateremu se je pridružil minister za šolstvo Jernej Pikalo. Čeprav ta s sprenevedanjem okrog (ne)reševanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih OŠ med svojimi volivci celo politično pridobiva, pa se njegovo početje analitikom na dolgi rok očitno zdi kontraproduktivno.

Preostala mesta med neuspešnimi politiki v juniju (ocena 2.50 ali manj) zasedajo stari znanci iz prejšnjih mesecev, večinoma v več odtenkih rdeče barve. Zanimiv je predvsem padec ene od zmagovalk evropskih volitev, Tanje Fajon, ki so jo analitiki v maju z oceno 3,64 postavili na 6. mesto. Že v juniju, ko ji ni uspelo zasesti kakšnega pomembnejšega mesta znotraj Evropskega parlamenta, se je znašla na srednji oceni - na meji med politično uspešnostjo in neuspešnostjo.

 

"Iz dneva v dan postaja bolj očitna napaka Šarca, da je sestavil levo vlado, ki je usodno odvisna od skrajne levice," situacijo na oblasti opisuje dr. Matej Lahovnik. Po njegovo se to manifestira v dajanju prednosti ideologije pred vsebino na različnih področjih.

"Neizpolnitev odločbe ustavnega sodišča v primeru financiranja zasebnih šol je samo zadnji primer tega. Če Šarec želi posnemati Drnovška, naj se začne obnašati kot Drnovšek in preneha biti talec skrajne levice."

"Jernej Pikalo se obnaša kot slon v porcelanasti trgovini. Ima zgolj en cilj: pridobivanje oz. utrjevanje glasov skrajne levice," meni direktor zavoda Iskreni, Igor Vovk.

Bojan Požar pa pravi, da zgolj ponavlja, kar je že večkrat zapisal. "Junij 2019 bo, kljub "uspešno prestani" interpelaciji, prišel v zgodovino kot tisti mesec, ko se je de facto zaključila dolgoletna politična kariera Karla Erjavca. Zdaj je pred njim samo še boj za državno službo do upokojitve, po možnosti v tujini."

Vlada s povsem enako oceno uspešnosti kot minuli mesec


Klik za povečavo


Kot vedno, smo tudi tokrat sodelujoče politične analitike poprosili, da od 1 do 5 ocenijo delo vlade v minulem mesecu.

Kot je razvidno iz desnega grafa, se je ocena v zadnjih treh mesecih ustalila okrog povprečja 1,86.

"Ocena vlade, glede na vlogo in nastop Marjana Šarca na kadrovskem vrhu v Bruslju ter napoved italijanskega notranjega ministra Salvinija, da bo Italija na slovensko-italijanski meji postavila ograjo, bi pravzaprav morala biti nezadostna," meni Bojan Požar. Zanj so namreč, kot še dodaja, to tako rekoč šoki.

"Javna uprava deluje kot vedno, vendar pa je očitno, da na varnostnem področju vlada ne zna odreagirati na realno situacijo ampak se raje pretvarja, da problema ni. Tako kot se pretvarja, da je glas Marjana Šarca igral kakršnokoli vlogo pri razdelitvi funkcij v Evropski zvezi," se Požarju pridružuje Martin Nahtigal.

dr. Matej Lahovnik pa izpostavlja, da vlada še vedno ne želi zaostriti azilne zakonodaje kljub množičnim zlorabam le te. "Nekaj časa lahko nekaj politikov v EU še vlečemo za nos, da ustrezno varujemo schengensko mejo, ne bomo pa mogli več dolgo vseh vplivnih politikov v EU vleči za nos," opozarja nekdanji minister za gospodarstvo.

Kot še dodaja Lahovnik, ideja prostega pretoka ljudi znotraj schengena umira na naši južni meji, vlada pa vse to spremlja kakor, da nas ne zadeva.

"Maske so padle," pa pravi Tino Mamić, ki meni, da je vlada s pritiskom na zasebno javno šolstvo pokazala, da je njen edini namen braniti levičarsko ideologijo. 

In kot pravi nekdanji politik Socialnih demokratov, danes pa uveljavljeni strateg političnega marketinga, Sebastjan Jeretič, ideološki ton delovanju vlade dajejo socialisti, saj jim liberalci niso sposobni parirati pri vprašanjih kulturnega boja. Zato se namesto razvoja odprte in pluralne družbe še vedno krepi monopol socialističnega enoumja.

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike