Nadškof Zore ob dnevu spomina na žrtve totalitarizmov: obljubljali so raj, ustvarili so Hudo jamo

V Evropski uniji vsako leto 23. avgusta obeležujemo evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov.

Ob tej priložnosti je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja daroval sv. mašo ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Tej je sledila krajša akademija z nagovorom pisateljice in prevajalke Alenke Puhar, pred mašo pa so odprli razstavo o prepovedani literaturi med letoma 1945 in 1991.

Ko je človek vzel Bogu pravico odločanja o dobrem in zlim, je spremenil sočloveka v krivca za svojo bedo

Kako lahko ljudje dopustimo, da se v družbi razvije takšno zlo, govorijo že prve strani Svetega Pisma, ko se je človek odločil, da ne bo poslušal Boga in da bo sam postavil mejo med dobrim in hudim, je v pridigi opomnil msgr. Stanislav Zore.

"Človek je življenje vzel v svoje roke kot gospodar vsega. Od tega koraka pa do trenutka, ko je v svoje roke vzel tudi življenje drugih ljudi, in to dobesedno, je v Svetem pismu dovolj obrniti samo eno stran," je povedal ter dodal: "takoj ko je človek vzel Bogu pravico, da odloča kaj je dobro in hudo, je bil sposoben obtožujoče uperiti prst na sočloveka in ga spremeniti v krivca za svojo bedo."

Od obljub o raju na zemlji do  Auschwitza, sibirskih gulagov, Teharij in Hude jame.

Nadškof je spomnil, da sta tako komunizem kot nacionalsocializem obljubljala raj na zemlji. In kaj so ustvarili? Auschwitz, sibirske gulage, holodomor v Ukrajini, pri nas pa Teharje in Hudo jamo. So rane, ki še vedno krvavijo in bolijo.

"Mi smo danes tukaj, ker smo zavezani k trem velikim vrednotam: pravičnosti, usmiljenju in zvestobi - v nocojšnjem primeru, zvestoba do resnice," je dejal, "Totalitarizmi so vse tri izbrisali iz svojih slovarjev, iz svojih dejanj," čeprav izkušnja pravi, da brez teh treh vrednot nobena človeška družba ne more živeti.

"Pravičnost zahteva, da se vse, ki so zgodovino oblikovali, poimenujemo z njihovimi pravimi imeni in vlogami; brez tega se ujamemo v zanko brez smisla," je še opomnil ter zaključil z mislijo, naj bo Bog usmiljen do vseh žrtev totalitarnih režimov: do tistih, ki so trpeli, kot tudi do tistih, ki so trpljenje povzročali.

[gallery_media_slugs=zore-2.jpg,blagoslov.jpg,ljudje-2.jpg,ljudje-5.jpg,odhod-2.jpg,akademija-1.jpg,akademija-2.jpg,akademija-3-2.jpg,slovenska-zastav.jpg,spominska-plosca.jpg]

Puharjeva v duhu na obeležje povabila več ljudi

Sveti maši je sledila akademija, pospremljena z glasbo. Glavna govornica je bila pisateljica, publicistka in prevajalka Alenka Puhar, ki je opozorila na pomenljivost datuma, ob katerem obeležujemo spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Gre za dan Ribbentrop-Molotovega pakta (tudi pakt Hitler-Stalin) o nenapadanju iz leta 1939 med nacistično Nemčijo in boljševistično Sovjetsko zvezo.

Na akademijo je v duhu povabila ljudi, ki fizično niso več prisotni: češkega predsednika Vaclava Havla, saj je prav on predlagal 23. avgust za spomin na žrtve komunizma, učiteljico Angelo Vode, ki je zaradi svojega negodovanja nad paktom pristala za zapahi, duhovnika in umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja, ki je doživel val šikaniranja, ker je nekaj mesecev po osvoboditvi dejal, da ne vidi razlike med komunizmom in fašizmom, sovjetskega pisatelja Vasilija Grossmana, ki je napisal v Sovjetski zvezi zaplenjeno delo Življenje in usoda, v katerem spoznava gnusno podobnost med nacionalsocializmom in boljševizmom, prevajalca dela Janeza Staniča in Gregorja Strniša, ki je še kot dijak skupaj s starši pristal za zapahi.

Akademija se je zaključila s prenosom treh sveč v barvah slovenske zastave izpred oltarja do spominske plošče, ki v stolnici ohranja spomin na tiste, ki so se borili za osamosvojitev Slovenije in tiste, ki so v času treh totalitarizmov padli za domovino.

Celoten posnetek pridige in akademije si lahko poslušate na Radio Vatikan.