Nacisti in klerikalci

Embed from Getty Images
To je ton o novi avstrijski vladi, ki ga želi ustvariti večina medijev. Strah na rezervo, ki rodi odpor vnaprej in je tudi očitno napovedan s strani medijske krajine. Vendar to je podoba, ki je naslikana od zunaj, da bi bil strah večji kot je potrebno. Pri nas pa seveda tudi v pripravi za naše lastne parlamentarne volitve. Ljudska in svobodnjaška stranka sta sklenili koalicijo v dveh mesecih, brez večjih zapletov, ki bi bili javno znani.

Nacisti, nad katerimi je navdušen Izrael

Svobodnjaška stranka, ki resnično ima del svojih korenin v neonacistični dediščini, je v tej koalicijski pogodbi dobila notranje, zunanje in obrambno ministrstvo. Torej, če pogledamo na hitro – katastrofa. Vsi represivni organi v rokah svobodnjakov. Vendar je, kot je v zdravi demokraciji normalno, vzpostavljen koalicijski »check and balance«, saj je ljudska stranka prevzela pravosodno ministrstvo.

Zunanje ministrstvo, ki bi lahko bilo zaskrbljujoč dejavnik, bo očitno ubralo drugačno pot, kot jo mediji narekujejo svobodnjakom. Kurz je jasno zagotovil, da referenduma o članstvu v EU ne bo. Poleg tega pa je Izrael navdušen nad koalicijsko pogodbo, saj v njej državi Izrael prizna judovski značaj, čeprav se še vedno zavzema za implementacijo rešitve »dveh držav«. Zanimiv kompromis za »naciste«, kajneda?

Kurz bi rad znižal davke, reformiral državno upravo in sprejel družinske spodbude na področju socialne politike.

Klerikalci, ki skrbijo Turke

Ljudska stranka je prevzela ključne resorje, ki zanimajo povprečnega Avstrijca: gospodarstvo, finance in pravosodje. Kurz bi rad znižal davke, reformiral državno upravo in sprejel družinske spodbude na področju socialne politike. Omenjeni resorji so tisti, ki držijo škarje in platno vsake vlade. Tam kjer se vse začne in konča – denar. To so tisti resorji, ki dolgoročno naredijo razliko.

Seveda pa se ne odstopa od ukvarjanja z glavno tematiko, ki ga je pripeljala do kanclerskega mesta – migracije in integracija priseljencev. Avstrija je sprejela približno 90.000 tujcev ali več kot 1 % populacije. Kar je odstotkovno največ v EU. Zarezati želi v socialno pomoč prosilcev za azil, čimprej bi radi razrešili, kdo je upravičen do azila in kdo ne. Taktično modro je potencialno implementacijo takih ukrepov prepustil svobodnjakom.

Kurz je napovedal tudi, da bo Avstrija v zunanji politiki aktivno zagovarjala konec približevanja Turčije Evropski Uniji. Realistično gledano je pristop Turčije k EU že davno pokopan. Močna Turčija si tega niti ne želi. Je pa odlična dimna zavesa za igro mačke in miši glede milijona migrantov, ki se trenutno nahajajo v Turčiji in Erdoganovim grožnjam z njimi celotni Evropi. Morda bo Kurzeva drža pomagala k temu, da se tej igri stopi na rep.

Slovenske težave s sedanjo Avstrijo

Največ realnih težav s to vlado lahko ima potencialno naša manjšina v Avstriji. Tukaj je trend odnosov res negativen, kar pa ni plod le Avstrije. Slovenska politika je mačehovsko tiho. O nesposobnosti našega prvega moža diplomacije ne bomo. Je bilo o tem prelitega že dovolj črnila.

Naš sogovornik bo morda bivši predsedniški kandidat Norbert Hofer, ki je prevzel ministrstvo za infrastrukturo ter živi na narodnostno mešanem območju. V svoji predsedniški kampanji je kljub temu, da je svobodnjak, poudarjal pomembnost sožitja z manjšinami.

Zato dajmo času čas. Eni so desnica z močnimi narodnimi stališči in krilom stranke, ki obuja spomine na čase, ki so minili. Drugi pa so stara stranka z bogato zgodovino, ki ji je sedanji predsednik dal le zmagoviti PRovski »face lift«. Za sodbo o realizaciji česarkoli pa je še prezgodaj. Veliko prezgodaj.

Upamo lahko le, da bo slovenska politika bolj modra v svojem odnosu do naših severnih sosedov, kot je trenutno do naših južnih. Če kdo, bodo račun za to plačali naši sonarodnjaki na Koroškem.