Nacionalni laboratorij za zdravje potrdil zadostno kakovost hitrih testov, s katerimi prihranimo milijone evrov

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Množično testiranje s hitrimi HAT testi, ki ga Evropska komisija označuje za "steber evropske protikoronske strategije", kljub posamičnim anomalijam deluje in je pripomoglo k umirjanju epidemije v Sloveniji.

Kvaliteto testov, ki jih je Sloveniji z zgolj 10 odstotno maržo dostavilo podjetje Majbert Pharm in so na udaru medijev zadnje tedne, je danes v zaključnem verifikacijskem poročilu potrdil tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. 

Direktorica laboratorija Tjaša Žohar Čretnik je za teste, ki so bili zaradi nizke marže skoraj dvakrat cenejši od naslednjega ponudnika, po primerjavi z drugimi testi dejala, da "niso bili slab nakup". V Študiji The Economista so se znašli celo med nadpovprečnimi. 

Vse to potrjuje ugotovitve, ki jih na Domovini izpostavljamo že nekaj časa, namreč da so testi, ki jih je država kupila od Majbert Pharma, dovolj kvalitetni v okviru tega, kar hitri HAT testi lahko nudijo. Politična in medijska gonja proti njim pa je posledica zgolj tega, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje, spominjamo v komentarju uredništva.

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje so k verifikaciji hitrega antigenskega testa za namen množičnega testiranja prebivalcev Slovenije na okužbo z virusom SARS-CoV-2 pristopili, da preverijo, ali analitske sposobnosti HAT dosegajo navedbe proizvajalca, nacionalna priporočila in priporočila SZO. Pa tudi z namenom preverbe, kakšni sta občutljivost in specifičnost HAT v skupini brezsimptomnih okuženih oseb v primerjavi z metodo PCR.

Kot je na vladni novinarski konferenci poudarila direktorica Nacionalnega laboratorija Tjaša Žohar Čretnik, "test deluje enakovredno drugim testom, pri katerih je že bila objavljena mednarodna verifikacija, potrjuje se visoka specifičnost testa in primerljiva občutljivost z drugimi testi, ki se v mednarodnem merilu štejejo za kvalitetne."

Pri skupini simptomatskih preiskovancev je občutljivost HAT 85,33 % in specifičnost 98,42 %. Pri skupini brezsimptomnih preiskovancev pa je bila občutljivost 60,37 %, specifičnost pa 99,16 %.

"Zaključki ostajajo skoraj v celoti takšni, kot so že bili podani v delnem poročilu. Test se je v vseh skupinah izkazal za dovolj specifičnega, upoštevaje nacionalne smernice in smernice SZO," so poudarili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje.

Nacionalni laboratorij za zdravje: "S primerjavo rezultatov verifikacij HAT različnih proizvajalcev izvedenih po protokolu SZO nadalje  ugotavljamo, da daje HAT primerljive rezultate z drugimi, že verificiranimi HAT. Verifikacija potrjuje, da je pri uporabi HAT izjemnega pomena, da se preiskovancem pravilno predstavi vrednost negativnega rezultata, ki ne sme povzročiti občutka lažne varnosti. Osnovni namen uporabe HAT je namreč čim hitrejša napotitev oseb z visokim virusnim bremenom v samoizolacijo v populacijah, ki jih ne zmoremo testirati s PCR metodo."

Množično testiranje s HAT testi zaslužno za umiranje epidemije, lažno pozitivni se pojavijo "v gručah"


Na vladni novinarski konferenci je tekla beseda tudi o anomalijah pri testiranju, tokrat v Ajdovščini in Posavju, kjer je bil rezultat pozitivnih testov sumljivo visok - več kot 20 %, testiranje s PCR-testom pa je pokazalo bistveno nižje število pozitivnih.

Sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je poudarila, da "hitri testi iz populacije najhitreje izločijo okužene posameznike." Kot pravi specialistka epidemiologije, je to testiranje pripomoglo k umirjanju epidemije. "Vsak pozitiven, ki ga je zaznal hitri test, se je izoliral in virusa ni širil naprej." Ker pa se pojavnost okužb zmanjšuje, bi po njenih besedah bilo smiselno kmalu uvesti potrjevanje pozitivnih brisov na hitrih testih s PCR-testi.

Kot poudarja Magajnova, je prednost hitrih testov dostopnost in enostavnost, slabost pa, da niso tako zanesljivi kot PCR-testi. "Še najbolj se v strokovnih krogih bojimo lažnega občutka varnosti pri negativnem rezultatu, češ, saj sem negativen, lahko pozabim na ukrepe. To ni tako," je dejala.

Glede pojavljanja lažnih pozitivnih testov pa je novinarjem odgovorila direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, Tjaša Žohar Čretnik. Poudarila je, da se je na terenu pokazalo pojavljanje teh lažno pozitivnih rezultatov v gručah. Zato je treba pomisliti na druge dejavnike – pogoje hranjenja, načine izvedbe, druge tehnične dejavnike, slabšo stabilnost reagentov.





KOMENTAR: Uredništvo
To je to, kar dobimo za ta denar. In dobimo veliko
Hitri antigenski testi, ki jih je Slovenija kupila tako poceni in davkoplačevalcem prihranila milijone evrov visokih marž pri drugih dobaviteljih, so torej zdaj tudi uradno po kvaliteti povsem primerljivi, če ne boljši od konkurence. Jasno, kot smo na Domovini izpostavili že nekajkrat, hitri test za en evro ne more biti enako zanesljiv in kvaliteten kot tisti, ki se za 100 evrov opravi v laboratoriju, to bi moralo biti jasno vsakomur. Hitri testi imajo svoje težave in kdaj pa kdaj pokažejo napačen rezultat, a kljub temu s tem, da jih lahko opravljamo množično in rezultat dobimo v 15 minutah, iz populacije izločimo velik delež prenašalcev virusa. In to je njihova bistvena prednost, ki jo lahko razume vsak človek z zdravo pametjo. Nekateri, ki pri nas dobijo veliko medijsko pozornost, širijo dvom v teste in smiselnost tovrstnega pristopa k omejevanju epidemije, čeprav ga je Evropska komisija razglasila za steber evropskega boja proti epidemiji koronavirusa. Seveda, za politike in medije so tudi hitri testi, kot marsikaj drugega v epidemiji, postali polje političnega boja proti vladi, cena tega - porast nezaupanja med ljudmi, pa jim je pri tem postranska, dokler vzporedno pada zaupanje v početje vlade. In prav ta logika je ena od ključnih težav spopadanja z epidemijo v Sloveniji in na katero s pozivi k združevanju moči in skupnemu pristopu zadnje dni opozarjajo tako predsednik republike kot skupina uglednih Slovencev, pozivu katerih se s podpisom zdaj lahko pridružite tudi vi. Kakorkoli, vsak Slovenec, ki bo v minulih tednih in mesecih prestopil meje naše države, bo lahko ugotovil, da se "diktatorski in nesmiselni ukrepi", kot nam jih prikazujejo v Sloveniji, ta čas v enaki ali celo strožji obliki izvajajo praktično povsod v Evropi in v svetu, le da jih drugje ne zlorabljajo za politikantske boje, temveč v ospredje v času preizkušnje postavljajo korist države in naroda. Dovolj je pogledati v Avstrijo, kjer se otroci vračajo v šole z obveznim hitrim testiranjem tako učiteljev kot učencev dvakrat tedensko, ki ga slednji morajo celo izvesti sami doma ali pa jim ga pred poukom izvedejo učitelji. Ukrep, ki je za slovenske razmere, pri katerih smo učiteljstvo komaj prepričali v nujnost testiranja enkrat tedensko, nepredstavljiv. A v Avstriji ga, tudi v prispevkih slovenskih televizij, sprejemajo kot samoumeven doprinos k zajezitvi širjenja virusa. Vse to dvigovanje prahu glede množičnega testiranja s hitrimi testi v Sloveniji je torej zgolj odraz specifičnih domačih razmer. Napad na Majbert Pharm pa posledica tega, da so neki mulci na trg  z medicinsko opremo, kjer se obračunavajo tudi 100 odstotne in višje marže, prileteli z "dumping" ponudbo z desetkrat nižjo maržo. Ponudbo, ki jo je bilo v korist "dobaviteljske mafije", kot bi to označil poznavalec trgovanja z medicinsko opremo, dr. Blaž Mrevlje, treba nujno medijsko sesuti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike