Na obzorju sproščanje ukrepov in vrnitev v šole, primerjava kaže, da Slovenije ni med državami z najbolj strogimi ukrepi

Vir foto: pixabay, zajem slike MMC RTV Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska epidemiološka slika se je danes približala pogojem, ki jih je vlada postavila za prvo regijsko sproščanje.

Ob tem smo preverili, kakšno je stanje po regijah, naredili primerjavo stanja zaprtja šol med Slovenijo in Avstrijo ter splošnega stanja na področju ukrepov.

Pri tem smo naleteli na zavajanje v oddaji Tarča in prispevkih na TV Slovenija pri primerjavi dolžine zaprta šol v Sloveniji in Avstriji.

Po 14.010 opravljenih testih smo včeraj odkrili 1.690 novih okužb, s čimer se je tedensko povprečje števila okuženih spustilo za 3 % in znaša 1.327. Število hospitaliziranih oseb se je zmanjšalo za 37 in številka tako znaša 1.200, za tri se je na 187 sicer dvignilo število bolnikov na intenzivni negi. Boj z boleznijo je izgubilo 25 oseb.

Čas za prvo regijsko sproščanje po vladnem semaforju?


Po velikem porastu okužb po novem letu se njihovo število že drugi teden opazno zmanjšuje. Z današnjim dnem smo dosegli tudi oba pogoja na ravni države, ki omogočata regijsko sproščanje nekaterih ukrepov. Za prehod iz črne v rdečo fazo sta namreč na državni ravni postavljena pogoja, da tedensko povprečje števila novih okužb ne sme presegati 1.350, ter da se v bolnišnicah zdravi manj kot 1.200 bolnikov. Če torej številki upadeta tudi jutri, je pričakovati prehod v rdečo fazo ter prva sproščanja v letošnjem letu.

Ta pa so predvidena po regijah, ki imajo ugodnejšo epidemiološko sliko. Na »rdečem območju« se trenutno nahajajo Obalno-kraška, Primorsko-notranjska, Podravska, Koroška, Osrednjeslovenska, Zasavska in Gorenjska regija. V teh regijah lahko pričakujemo odprtje šol za prvo triado, odprtje smučišč, individualne vadbe, muzejev, knjižnic in galerij, avtomehaničnih in servisnih dejavnosti ter nekaterih trgovin.

Nad zahtevanim pragom števila okužb in posledično na črnem seznamu pa ostajajo Savinjska, Pomurska, Jugovzhodna, Goriška in Posavska regija.

Kljub izboljšanju, naša epidemiološka slika še vedno med slabšimi


Kljub izboljšanju v zadnjem času pa epidemiološka slika v Sloveniji ostaja ena najslabših v Evropi. s 1.133 primeri na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh smo na boljšem kot Češka (1355), Irska (1353), Portugalska (1224). Blizu nam je še Združeno Kraljestvo (1.063).



Kljub temu ukrepi, v nasprotju s splošnim prepričanjem, v Sloveniji niso niti približno najostrejši v Evropi. Kljub opazno boljši epidemiološki sliki imajo strožje ukrepe od nas Nemčija (314), Avstrija (305), Madžarska (246) in Italija (370 novih primerov okužbe na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14-ih dneh). Gre za podatke Portala Our world in data, ki ocenjuje striktnost ukrepov vlad na 9 področjih, pri čemer vrednost 100 pomeni najstrožje možne ukrepe. Slovenija je trenutno pri 68,5, Nemčija denimo pri 85. Manj stroge ukrepe od Slovenije imajo v naši soseščini le Hrvaška, Švica in Francija, podobne pa Švedska in Češka.


Zaprtje šol v Avstriji in Sloveniji – bolj podobno, kot vas prepričuje RTV Slovenija


Med ukrepi, ki so deležni največ zgražanja je zaprtje šol. Danes so šole v Sloveniji zaprte že 85-ti dan, kar pa ne pomeni, da so se ves ta čas otroci šolali na daljavo. Vmes smo namreč imeli podaljšane jesenske počitnice in božično-novoletne počitnice, skupaj dolge tri tedne in pol. Šolanje na daljavo pri nas tako poteka skoraj 9 tednov.

Oddaja Tarča na TV Slovenija je v četrtek med mesarjenjem vladnih ukrepov pripravila dramatično primerjavo med zaprtjem šol v Sloveniji in Avstriji, pri čemer so zavajajoče v času počitnic slovenske šole razglasili za zaprte, avstrijske pa za odprte.

Slovenija je šole zaprla 26. oktobra, ko je bilo skupno število tedensko odkritih okužb v Sloveniji 5000 na milijon prebivalcev. V Avstriji je bila istočasno številka pri 1957. A tudi v Avstriji se je število okuženih naglo povečevalo, zato so 16. novembra, ko je tedensko število okužb znašalo 5.628, uvedli stroge omejevalne ukrepe in šole zaprli.

Tedensko povprečje novih okužb in zaprtje šol v Avstriji in Sloveniji.


Avstrijci so omejitve očitno vzeli resno, saj je takoj za tem število okužb začelo močno upadati. 7. decembra, ko so šole znova odprli, je na tedenski ravni znašalo 2.623, do novega leta pa je upadlo na 1.536 tedensko okuženih na milijon prebivalcev. V Sloveniji so ukrepi le ustavili naraščanje števila okužb, do sedaj pa niso povzročili upada. 7.12., ko je Avstrija odpirala šole, smo v Sloveniji tedensko beležili preko 5.000 okužb na milijon prebivalcev na teden.

Kljub temu, da za razliko od Slovenije, Avstrija po novem letu ni zabeležila večjega porasta okužb, so 7. januarja, ko so se iztekle božično-novoletne počitnice šolarje poslali na šolanje na daljavo do 7. februarja, ko se začnejo zimske počitnice, ki bodo v večini dežel trajale do 21. februarja.

https://twitter.com/NeuroVirtu/status/1351195086672064515

Razlika med slovenskimi in avstrijskimi šolarji vsekakor je, a ne v razmerju 4:1 v dolžini zaprtja, ampak manj kot 2:1, če ne upoštevamo počitnic. Avstrijski otroci so bili od 26. oktobra do danes v šoli štiri tedne, na daljavo pa so se učili 5 tednov (Avstrija je imela jesenske počitnice le med 27. 10 in 1. 11., medtem ko so v Sloveniji trajale dva tedna).

Razlika v šolanju na daljavo med Slovenijo in Avstrijo je tako približno 4 tedne, pri čemer pa je ključna razlika v epidemiološki sliki in sodelovanju učiteljskih organizacij, ki v Avstriji z vlado sodelujejo, glede Slovenskega šolskega sindikata pa smo na tem portalu izlili že toliko črnila, da lahko o tem ne bi več izgubljali besed.

Trenutno so šole zaprte tudi v Nemčiji, Združenem Kraljestvu, na Irskem, Danskem in Nizozemskem ter v Litvi. Vsaj delno pa so zaprte tudi v večini držav srednje, južne in jugo-vzhodne Evrope. Šole pa imajo odprte Francija, Španija, Portugalska, Belgija, Švica, Hrvaška, Latvija in Estonija.

Kaj pa drugi ukrepi?


V Sloveniji je gibanje omejeno med 21. in 6. uro zjutraj. Podobne ukrepe »policijske ure« imajo tudi Grčija, Italija in Španija (med 22. in 5. uro) ter Francija, ki ima od 15. januarja dalje omejeno gibanje med 18. in 6. uro (prej med 20. in 6.). V Španiji bodo imeli policijsko uro do maja.

Podobno kot v Sloveniji so nenujne trgovine zaprte tudi v Nemčiji, na Nizozemskem in Danskem, v Italiji jih zapirajo po regijah, najstriktnejše trenutno v treh, tudi v Lombardiji. Grčija se pripravlja na postopno odpiranje v prihodnjih tednih.

Medtem ko javni promet v Sloveniji poteka po počitniškem voznem redu, se Nemčija pripravlja na delno zaprtje, nekoliko milejši pa so pogoji  za druženje. Medtem ko je to v Sloveniji povsem prepovedano, se v Nemčiji denimo lahko druženju oseb iz istega gospodinjstva pridruži še ena oseba iz drugega gospodinjstva, v Belgiji in na Danskem pa je dovoljeno druženje do 4 oseb.

KOMENTAR: Peter Merše
K zmedi poleg vlade prispevali tudi mediji in civilna družba, za dolgo zaprtje šol pa smo Slovenci krivi predvsem sami
85 dni (vključno s počitnicami) šolanja na daljavo je res dolga doba, a primerjava zgolj trajanja do odločevalcev in tudi vseh državljanov ni poštena. Odpiranje in zapiranje je namreč pogojeno predvsem z epidemiološko sliko, kriteriji pa so bili tako v Sloveniji kot v Avstriji zelo podobni. Podobni so bili tudi ukrepi, le da so se jih Avstrijci držali bistveno bolje kot mi. Za vsa prikrajšanja, ki jih te tedne doživljajo naši otroci, smo si Slovenci krivi predvsem sami, ker se ne držimo ukrepov v zadostni meri. V prvi vrsti pa so tukaj mediji, ki že ves ta čas namesto poenotenja in obveščanja o smiselnem obnašanju v epidemiji do onemoglosti nategujejo ustavni lok in je dnevno prva novica vprašanje, ali ima KUL dovolj poslanskih glasov. Takoj za njimi pa šolski sindikat, ki namesto konstruktivnega odnosa z vlado v korist učencev in učiteljev že ves čas politizira. Svoj del krivde nosi seveda tudi vlada, ki zmedeno komunicira in odpira in zapira smučišča vsak teden drugače, a mediji prav uživajo, da to zmedo še dodatno podpihujejo. Prav tako je zaradi odločbe ustavnega sodišča po tedenskem preverjanju upravičenosti ukrepov, ki je unikum v Evropi, njihovo nadaljevanje težje načrtovati dolgoročno. Zdaj, ko se epidemiološka slika končno izboljšuje, lahko le upamo, da se bo trend nadaljeval in se bomo lahko veselili načrtovanega sproščanja ukrepov. Iz te sage pa se lahko naučimo to, da če želimo imeti razmere kot Avstrija, ni dovolj imeti podobno vlado kot Avstrija, ampak bi potrebovali vsaj še podobne medije, sodstvo in podoben šolski sindikat kot Avstrija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike