Na obzorju konec nedeljskega nakupovanja? Kako je s tem po svetu

Ne SDS, ne NSi, ne Glas za otroke ali kdo soroden, nepovezani poslanec Andrej Čuš je skupaj z Zelenimi na plano prišel z novelo zakona o trgovini, po kateri bi bile – kot so volivci to že izglasovali pred 14 leti – trgovine ob nedeljah (razen izjem) zaprte.

"Čas je, da parlament po 14 letih preneha zlorabljati voljo volivcev in uveljavi voljo ljudstva. Nedelje so namenjene prostemu času, družini in prijateljem," je včeraj dejal Čuš.

Zakon bi lahko podprle tako vladne kot opozicijske stranke. Podpira ga tudi Sindikat delavcev trgovine, trgovinska zbornica Slovenije pa pod določenimi pogoji. Katerimi, se bodo dogovorili na seji naslednji teden.

Leta 2003, ko je o tem vprašanju potekal referendum, je bilo za zaprtje trgovin ob nedeljah 57,5 % udeležencev referenduma. tedaj je odločitev volivcev veljala eno leto, nato pa so se predstavniki sindikatov in trgovcev dogovorili, da bodo trgovine ob nedeljah odprte, zaposleni pa bodo za to bolje plačani.

Če bi bil zakon tokrat sprejet, bi določal, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in praznikih. Dovoljeval pa bi nekaj izjem; posameznim prodajalnam bi dovoljeval, da so po presoji trgovca odprte do največ šest nedelj ali praznikov v letu, prav tako bi bili izjema bencinski servisi, turistične prodajalne ter trgovine, manjše od 200 kvadratnih metrov, ki jih vodi nosilec dejavnosti oz. njegova družina.

Čuševo družini prijazno pobudo je podprl tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki v nedeljskem šopingiranju vidi družbeno škodo, spodbujanje potrošnje in odvračanje od kvaliteno preživetega skupnega časa. Hkrati pa dodaja, da zaprtje trgovin ob nedeljah ne bi bistveno prizadelo trgovcev.

Kako je z nedeljskim nakupovanjem drugod?

Različne države glede na svojo tradicijo odločajo o tem, koliko nedelj v letu, kako dolgo bodo njihove trgovine v nedeljo odprte in celo, kaj bodo lahko prodajale in kdaj.

Generalno gledano so regulacije vse bolj liberalne in jih je vse manj, vsekakor pa Slovenija ni edina država, ki se v letošnjem letu sooča s tem vprašanjem. Za razliko od nas, pa gredo v drugih državah večinoma v odpiranje in podaljševanje delovnega časa v nedeljo in ne obratno. Sistem nedeljskega (ne)dela z izjemami, kakršnega sedaj predlaga Čuš, je še najbližje norveškemu in švedskemu.

V Evropski uniji so v večini držav trgovine odprte vsaj del nedelje, Belgija, Francija, Nizozemska in Španija pa dovoljujejo nedeljsko poslovanje le v turističnih mestih, ki so do sedaj že vsa večja mesta in prestolnice, seznam trgovin pa se le daljša.

Poseben sistem velja na Malti, kjer do začetka letošnjega leta v nedeljo trgovine niso bile odprte. Sedaj lahko poslujejo le trgovine z živili, druge pa morajo za to plačati 700 evrov za teden, ko bo trgovina v nedeljo odprta.

V nekaterih Ameriških zveznih državah v nedeljo ni dovoljena prodaja avtomobilov in alkohola (ali pa je dovoljena le pozno popoldne), slednjega v nedljo ne smejo prodajati tudi v nekaterih afriških državah.

Na Novi Zelandiji so trgovine v nedeljo zaprte, z izjemo velikih mest.