Na Bližnjem Vzhodu se spet kuha. V zadnjem tednu več vojaških potez, ki obljubljajo nove napetosti.

Iranska revolucionarna garda še naprej zadržuje enega od dveh tankerjev, zaseženih v petek. Gre za tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo.

Na drugi tanker, MV Mesdar, so se oboroženi vojaki vkrcali, a so mu nato dovolili nadaljevati pot. Obenem pa se dogajajo tudi zanimive odločitve v Savdski Arabiji in Turčiji.

Tanker zasegli zaradi “kršitev mednarodnih pomorskih pravil”

Iranska revolucionarna garda je na zahtevo pristojnih pomorskih oblasti med plovbo skozi Hormuško ožino zasegla tanker Stena Impero, češ da ta ni spoštoval mednarodnih pomorskih pravil.

Oboroženi vojaki so se vkrcali tudi na tanker MV Mesdar, ki je v lasti britanskega podjetja Norbulk Shipping, a pluje pod liberijsko zastavo. Ladja je kasneje lahko nadaljevala svojo plovbo. Lastnik ladje podjete Norbulk Shipping je sporočilo, da z ladjo ponovno komunicirajo in da je posadka “na varnem in dobrega počutja”.

Na drugi strani pa je iranska nacionalna tiskovna agencija poročala, da je bila posadka s strani iranske revolucionarne garde deležna le kratkega izobraževanja o varnosti na morju in varni navigaciji. Očitno je za to potrebno ladjo zasesti in ustaviti…

Drugi tanker pa je še vedno zaseden s strani Irancev ter prisilno zasidran v bližnjem pristanišču. Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je že sporočil, da med 23-člansko posadko ni britanskih državljanov in da je vlada “globoko zaskrbljena” zaradi “nesprejemljivega” zajetja britanskega tankerja. Hunt je posvaril pred “resnimi posledicami”, če se situacija kmalu ne bo razrešila.

“Ne razmišljamo o vojaških možnostih. Iščemo diplomatske načine za razrešitev te situacije, a smo zelo jasni, da jo je treba razrešiti,” je dodal minister.

Zaplet s sestrelitvijo iranskega brezpilotnega letala

Tiskovni predstavnik Pentagona je potrdil izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je amfibijska vojaška ladja Boxer v Hormuški ožini sestrelila iransko brezpilotno letalo, ki naj bi se preveč približalo Boxerju.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif je na sedežu Združenih narodov sicer dejal, da o tem ne ve nič. Iranske oblasti so celo komentirale celoten zaplet z izjavo, da so morda ZDA sestrelile kakšen svoj dron, pa tega niti ne vedo.

Savdska Arabija sprejela ameriške vojake

Pred časom krizirani Trumpovi dogovori s Savdsko Arabijo so očitno imeli neke vrste učinka. Škodili pa niso niti milijonski orožarski posli med država. Namreč Savdska Arabija se je odločila sprejeti ameriško vojsko na svojih tleh.

Američani se vračajo potem, ko so državo zapustili leta 2003 s koncem vojne v Iraku. V Savdski Arabiji so drugače gostovali vse od leta 1991.

“Na podlagi sodelovanja med Savdsko Arabijo in Združenimi državami Amerike ter željo po okrepitivi vseh dejavnosti, ki bodo ohranile mir in stabilnost v regiji, je kralj Salman dal dovoljenje za gostovanje ameriških sil”, so savdske oblasti sporočile javnosti. Velikost ameriškega kontingenta v Savdski Arabiji ostaja neznanka.

Turčija napadala Kurdistan

Turčija je v četrtek sprožila letalski napad na iraški Kurdistan. Gre za odgovor na napad na uslužbence turškega konzulata v Erbilu v Kurdistanu, v katerem je bil med drugim ubit turški diplomat, je sporočilo turško obrambno ministrstvo.

Turški napadi na Kurde v Iraku so stalnica njihovega pristopa do zanikanja možnosti obstoja Kurdistana kot samostojne entitete. Kurdsko odporniško gibanje (PKK) je v očeh uradne Ankare teroristična organizacija. Turčija tako na severu Iraka od maja izvaja kopensko in letalsko ofenzivo proti oporiščem PKK. Ta mesec je PKK sporočil, da je bil v turških napadih ubit eden od njihovih vodij.

Obenem pa Erdoganu koristijo spopadi s Kurdi, saj na ta način gradi mit o narodni pripadnosti ter zunanjem sovražniku. Hkrati pa vsak zaplet s Kurdi izrabi za obračun z opozicijo, ki je bolj prokurdsko usmerjena. Tako jo pogosto obtožuje, da je povezana s PKK.