Misija EU proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju "ne more uspeti"


Napori Evropske unije, da bi ustavili tihotapstvo ljudi v Evropo iz Libije preko Sredozemskega morja, so do sedaj jalovi, ugotavlja Odbor za Evropsko unijo parlamenta Velike Britanije. 

Operacija Sofija, ki jo je Evropska unija po seriji utopitev na Sredozemlju vzpostavila leta 2015, zaradi nedovoljenega vstopa v libijske teritorialne vode ostaja predvsem misija "iskanja in reševanja", medtem ko tihotapska praksa ni na noben način ogrožena.  

Misijo, poimenovano po rešeni somalski deklici na enem izmed čolnov, je EU s stroški 13 milijonov letno uvedla po seriji tragičnih utopitev na Mediteranu, vključno s smrtjo 700 ljudi ob libijski obali aprila 2015. Njen cilj naj bi bil prekiniti aktivnost tihotapcev z ljudmi med Libijo in Italijo, po potrebi tudi z uporabo sile.

Operacija Sofija naj bi dosegla, da so tihotapci namesto lesenih barkač začeli uporabljati gumijaste čolne, kar naj bi do sedaj obvarovalo okrog 9 tisoč življenj. A poročilo odbora britanskega parlametna navaja, da so ta plovila "še bolj nevarna" od lesenih.

Izpeljanih je bilo tudi nekaj aretacij manj pomembnih ljudi v tihotapski verigi, pridobljeni obveščevalski podatki pa glede na poročilo niso vredni veliko.

Ključni problem je, da je delovanje enot, sodelujočih v operaciji, omejeno na mednarodne vode, saj misija s strani libijskih oblasti ni dobila povabila za vstop v njene teritorialne vode. Posledično so možnosti, da bi operacija Sofija ogrozila poslovni model tihotapljenja ljudi, minimalne, ugotavlja poročilo.

Ne gre le za beg z vojnih območij, ampak za ekonomsko migracijo iz držav v razvoju, ki je ne bo konca


Poročilo odbora britanskega parlamenta vsebuje še nekaj zanimivih podatkov in ugotovitev.

V letu 2015 je eno izmed treh glavnih poti preko Sredozemskega morja za vstop v Evropo uporabilo 1.015.078 migrantov, v letu 2016 pa 188 tisoč migrantov, pri čemer jih je 1357 izgubilo življenje.

Med njimi je največ Sircev, Afganistancev, Pakistancev, Irancev, Nigerijcev, Gambijcev, Gvinejcev, Senegalcev in državljanov Slonokoščene obale. Na celini se jim pridružijo še Albanci in Kosovarji, ki v seštevku tvorijo največjo migrantsko skupino v države EU. Točne številke niso znane, saj se veliko migrantov drugih narodnosti lažno izdaja za prebivalce držav, kjer potekajo konflikti, da bi tako pridobili status begunca.

Največja demografska kategorija prihajajočih migrantov so v 2016 odrasli moški, ki jih je 45 %, 35 % je otrok in 20 % žena. Leto poprej je bilo moških polovica, otrok 30 %, preostalo pa ženske.

Kot navaja poročilo, je očitno, da pri migraciji v Evropo ne gre le za beg iz vojnih območij, ampak ekonomsko migracijo širših razsežnosti iz razvijajočega v razviti svet.

Zaradi tega to (p)ostaja pereče dolgoročno vprašanje za razviti svet, ki se ga zaradi njegove masovne narave ne da obvladati s trenutno vzpostavljenimi pristopi in politikami. "Ta težava se mora pod nujno obravnavati na evropskem nivoju," zaključuje poročilo.

Migranti na centralni mediteranski poti  v Evropo v 2014  in 2015

V letu 2015 je preko centralne mediteranske poti v Evropo prišlo 16 tisoč manj migrantov kot leto poprej (153.956), saj je "popularnejša" postala vzhodna mediteranska pot. Največ so jo uporabljali Eritrejci (38,791), Nigerijci (21,914) in Somalci (12,430), v letošnjem letu pa je na njej več Gambijcev, Gvinejcev, Senegalcev in Maročanov.

Po zaprtju vzhodnoevropske mediteranske poti na meji med Grčijo in Makedonijo pot iz Libije v Italijo ponovno pridobiva na množičnosti.

glavne-poti-v-evropo
(vir: poročilo Odbora za Evropsko unijo pri parlamentu Velike Britanije)




 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike