Ministrstvo zdaj še nad zasebne vrtce, ki izvajajo javno veljavni program

Uredništvo
3

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno razpravo poslalo predlog novele Zakona o vrtcih, ki je nastala v luči afere Kengurujčki. Tako lahko v predlogu novele zakona najdemo ukrep obveznega vpisa v register varuhov predšolskih otrok za vse pravne in fizične osebe, ki bodo izvajale pridobitno dejavnost varovanja predšolskih otrok. 

To pa ni edina sprememba, ki jo novela predvideva. Predvideno je tudi spremenjeno financiranje zasebnih vrtcev. Do sedaj so bili ti za svoj javno veljaven program s strani občin financirani v 85%. Z novelo pa bodo občine pod določenimi pogoji višino sredstev lahko poljubno znižale. 

Poznavalci ocenjujejo, da gre še za eno obliko ideološkega boja proti zasebni iniciativi, ki jo politična levica bije praktično na vseh področjih. Tudi ta bo  ter v težji položaj postavila socialno šibkejše.  

Afera Kengurujčki, ki je razkrila grobo in nestrokovno ravnanje z otroki v zasebnem vrtcu v Ljubljani je požela velik zgražanje javnosti. Takrat so pristojni obljubili spremembo zakonodaje na področju varstva otrok. V luči tega je tudi predlog novele Zakona o vrtcih, ki ga je v skrajšan zakonodajni postopek vložilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

V prvem delu predloga tako lahko beremo o obveznem vpisu v register varuhov za vse, ki izvajajo (pridobitno) varstvo otrok na domu in denarne kazni za tiste, ki tega ne bodo storili. S tem naj bi se zagotovilo večjo transparentnost in kakovost varstva otrok.

Ali bo vpis v register prinesel več reda in varnosti na področju vzgoje in izobraževanja ali bo to zgolj dodatna birokratska ovira znotraj sistema vzgoje in izobraževanja pa se bo pokazalo, če bo do predvidenih sprememb dejansko tudi prišlo.

Bo s spremembo financiranja prišlo do še večje diskriminacije zasebnih zavodov?

V preteklosti, ko je občinam kronično primanjkovalo prostih mest v vrtcih, so situacijo učinkovito reševali zasebni zavodi s koncesijo, ki so sprejemali otroke s čakalnih listi za vstop v javni vrtec. Ker pa je v zadnjem čas, s posameznimi lokalnimi izjemami, prostora v vrtcih dovolj, se zdi ministru sofinanciranje zasebnih vrtcev, če je v javnih še vedno prostor, nesmotrna poraba javnih sredstev. “Ob tem pa bo nastopil položaj, ki bi ob nespremenjeni zakonodaji pomenil, da bi občina imela v javnem vrtcu dovolj prostih mest, hkrati pa bi financirala vključitev otroka v zasebni vrtec. Tako spremenjenim razmeram je potrebno prilagoditi zakonske rešitve tako, da se občine takšnim situacijam lahko ustrezno prilagodijo v skladu s svojimi pristojnostmi,” so na ministrstvu zapisali v predlogu novele zakona.

Trenutno veljavna zakonodaja je taka, da občine vrtce, ki izvajajo javno veljaven program, ki ga predpiše država, financira 85 % ne glede na to koliko prostih mest imajo v javnih vrtcih.

Nov člen zakona, ki omogoča znižanje sofinanciranja programa s strani občine, za to postavlja posebne pogoje. Prvi pogoj je, da je v javnih zavodih dovolj prostih mest za vse otroke, naslednji pogoji pa so razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu in tudi vrsta programa, ki ga izvaja zasebni vrtec.

Pri spremembi financiranja pa bodo največ posledic občutili otroci iz socialno šibkejših družin. Plačilo vrtca, tako zasebnega kot javnega, je namreč vezano na materialni cenzus družine. S tem ko bi zasebnim vrtcem še znižali del sofinanciranja, bi otrokom iz socialno šibkejših družin še težje omogočili varstvo in vzgojo v skladu z njihovimi željami in potrebami. Tako bi postali zasebni zavodi dostopni zgolj za premožnejše družine.

Zakon so v parlamentarno proceduro sicer vložili po skrajšanem postopku, saj naj bi vseboval “manj zahtevne spremembe in dopolnitve in manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni.”

Koliko zasebnih vrtcev sploh imamo v Sloveniji?

V šolskem letu 2018/19 deluje 108 javnih vrtcev, ki so samostojni javni zavodi in 203 javnih vrtcev, ki delujejo kot enote v sestavi osnovnih šol. Deluje tudi 97 zasebnih vrtcev, od katerih jih ima 15 koncesijo za opravljanje javne službe s strani občine. Ostalih 81 vrtcev pridobiva za svoje delovanje javna sredstva v višini 85 % sredstev na posameznega vključenega otroka.

Po podatkih MIZŠ je bilo maja letos v javni vrtec vključenih 91.494 otrok, kar predstavlja 98,04% vseh otrok, ki so vpisani v vrtce. Iz predloga spremembe zakona, ki ga je v parlament poslalo ministrstvo, so prav te številke tiste, ki govorijo o tem, da zasebnih zavodov ne potrebujemo.

Tabel: število enot in vrtcev šolsko leto 2018/19

Kar počnejo, staršem krati izbiro in oži pravice otrokom

Glede sprememb financiranja zasebnih vrtcev smo se na Domovini pogovarjali s Pavlom Demšarjem iz Inštituta Montessori, ki je ustanovitelj zasebnega vrtca in osnovne šole. Demšar je prepričan, da obe spremembi tako šolske kot tudi vrtčevske zakonodaje stremita k zmanjšanju financiranja zasebnih ustanov, ki neizogibno vodi v manjše število teh zavodov in manjšo izbiro za starše in otroke. »Ožajo se pravice otrok na račun optimizacije občinskih kapacitet in proračuna,« je prepričan Demšar.

»Iz predloga vrtčevske zakonodaje je zanimivo videti idejo, da naj bi zasebni vrtec obstajali le, ko javnih kapacitet ni. To seveda ni tisto kar je Ustavno sodišče odločilo, ko je leta 2001 dopustilo zasebno pobudo na področju vzgoje in izobraževanja, ki mora biti tudi ustrezno financirana.«

Poleg tega pa bi sprememba zakonodaje, ki jo načrtuje MIZŠ povzročila veliko negotovosti med starši, ki pri vpisu otrok ne bi vedeli, v kolikšni meri bo program zasebnega vrtca financiran.

Bo prevladala ekonomska logika in zdrava pamet ali ideologija?
Preverjanje dejstev je za raven politične razprave lahko koristno, a mora pri dejstvih tudi (o)stati

Sprememba zakona, ki jo predlaga MIZŠ naj bi prinesla bolj racionalno porabo javnih sredstev. Vprašanje pa ostaja, če bo finančen izplen res tako veliko, kot si obetajo na ministrstvu. Trenutno občine financirajo 85 % programa, ki ga izvajajo zasebni vrtci, za njihovo obratovanje pa ne namenijo nobenih sredstev. V primeru državnih vrtcev pa občine v celoti financirajo program in plačujejo tudi stroške stavbe, investicij, opreme in delovanja vrtca.

Če bodo občine žele vse otroke vpisati v državne vrtce, se bodo stroški za občino povišali vsaj za 25 % z naslova celotnega financiranja programa, poleg tega pa bodo morali pokriti še vse stroške za obratovanje vrtca, kar bo na koncu najverjetneje prineslo več stroškov in manj racionalno porabo sredstev. Če bo pri županih na prvem mestu ekonomika in zagotavljanje raznolikosti ponudbe, je sicer jasno, da se v krčenje sredstev in s tem pravic ne bodo podajali. A vse to lahko povozi ideologija.

Poleg tega zakon občinam omogoča odločanje o tem, katere zasebne zavode bodo financirale 85 % in katere manj. Pri tem jim zakon omogoča razlikovanje tudi na podlagi programa, ki ga vrtci izvajajo. Kar pušča občinam in županom proste roke pri tem katero programsko usmeritev vrtcev bodo v svoji občini dopustile. Kriteriji za to bi hitro lahko postali ideološki.

Očitno le ne gre za tako majhne in nepomembne spremembe, za katere bi zadostoval skrajšan zakonodajni postopek. Videti je, kot da je to hitenje zgolj en od manevrov za prikrivanje ideološkega boja proti zasebni pobudi na področju vzgoje in izobraževanja.

Ceno tega bodo, kot ponavadi, na koncu plačali ljudje. Še posebej tisti socialno najšibkejši, katerih možnosti enakovredne izbire se z zapiranjem pipice vse bolj krčijo.

3 KOMENTARJI

  1. Pri teh new age marksistih je še vedno najprej ideologija, šele potem pamet ( če zanjo sploh še kaj ostane prostora). Da je Slovenija po ustavi pravna država, kamor spada tudi spoštovanje izvršljivih odločb, jih prav nič ne briga.

  2. Avatar Sistemski in finančni monopol državne vzgoje in izobraževanja ter znanstvenega raziskovanja se le še dodatno utrjuje in poglablja

    Za Šarčevo vlado RS in vladajočo koalicijo 5 + 2 (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus + Levica, SNS) ter še posebej za ministrstvo za šolstvo in šport pod avtoritarno komando ministra dr. Jerneja Pikala (SD) seveda ne velja nič ne veljavna Ustava RS, ne veljavna odločba Ustavnega sodišča RS in ne veljavne mednarodne konvencije o pravici državljanov do svobodne izbire možnosti na področju otroškega varstva, šolstva, vseh stopenj izobraževanja ter strokovnega in znanstvenega raziskovanja ter izobraževanja.
    Pikalovo ministrstvo pod mogočnim ideološkim patronatom stranke SD v skladu z nazadnjaškim zadrtim ideološkim monopolom državnega sektorja zavrača vsakršno možnost državljanske svobodne izbire na področju predšolske vzgoje in otroškega varstva, obveznega programa devetletke in tudi vsakršne svobodne izbire na nadaljnjih stopnjah izobraževanja, univerzitetnega in visokošolskega študija in znanstvenega raziskovanja.
    Republika Slovenija ostaja po zaslugi ideološko in politično skrajno nazadnjaške ter ortodoksno nedemokratične vladne stranke SD in njenih podrejenih satelitov v vladajoči koaliciji Marjana Šarca (LMŠ) ena zadnjih utrdb monopolnega javnega oz. državnega šolstva v sodobni Evropi, statična utrdba monopolne državne predšolske vzgoje in otroškega varstva, sistemsko in finančno privilegiranih državnih univerz in raziskovalnih inštitutov ter vse bolj odkrita, zadrta in škodljiva nasprotnica ter sovražnica vsakršne ustavno sicer deklarirane svobode in avtonomije državljanov in davkoplačevalcev RS na njihovi poti do vzgoje, znanja, raziskovalnih in znanstvenih poti ter dosežkov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime