Ministrica bi javni sektor rada naredila privlačnega za mlade. V to smer bo šla reforma ...

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je na današnji tiskovni konferenci predstavila izhodišča za spremembo plačnega sistema v javnem sektorju.
Sindikati so sicer imeli pred novinarsko konferenco od vlade velika pričakovanja, zahtevali pa so tudi odgovore na številna vprašanja, saj so bile podrobnosti o reformi plačnega sistema neznanka že približno tri mesece.
Vlada je izhodišča za reformo potrdila na koalicijskem vrhu pred enim tednom, določena izhodišča pa sta že takrat predstavila predsednik vlade Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Na vladi so sicer prvotno načrtovali, da se bodo s sindikati lotili pogajanj glede reševanja plačnih anomalij, nato pa naj bi sledili pogovori o širši reformi, ki naj bi vzela kar precej časa.
Reforma plačnega sistema naj bi tako trajala kar nekaj let, čeprav so že vnaprej znani roki, do kdaj naj bi bili vloženi zakonski predlogi. Časovnica predvideva vložitev zakonskih predlogov za zdravstveni steber do 1. aprila, do 30. junija pa naj bi bili zakonski predlogi vloženi še za ostale poklice.
Pred konferenco je bilo v zraku kar nekaj nejasnosti, kakšna naj bi ta plačna reforma sploh bila. Sindikati so zato vladi postavili nekakšen ultimat. Če jih vlada s svojimi načrti ne bo prepričala, bodo temu sledili protestni shodi. Jasno tudi ni, koliko naj bi plačna reforma stala. Po besedah ministra za delo Luke Mesca naj bi stala okoli 800 milijonov evrov, medtem ko sta se vsaj do sedaj predsednik vlade Golob in ministrica Ajanović Hovnikova temu vprašanju izogibala. Mesec je sicer kasneje dejal, da je bila njegova ocena finančnih posledic za proračun "figurativna".
Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo postalo najnižje v Evropi
Na novinarski konferenci je tako ministrica predstavila ukrepe vlade. Ena izmed prvih sprememb bo nova plačna lestvica, ki bo obsegala 67 plačnih razredov. Najnižji oziroma prvi razred bo minimalna plača, s čimer je naslovljena anomalija, da je več delovnih mest z osnovno plačo pod minimalno. Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo tako 1 : 7, kar je manj od leta 2008 zastavljene 1 : 10,5 in je po besedah ministrice najnižje v Evropi.
Plače se bodo najbolj zvišale v obstoječih najnižjih razredih, ki jih trenutno prejema 25.000 uslužbencev. Spremenil se naj bi tudi sistem napredovanj. Zmanjšala se bo teža senioritete, napredovanja bodo hitrejša zgodaj v karieri in počasnejša kasneje. Javni sektor je namreč po besedah ministrice zdaj neprivlačen za mlade strokovnjake, zaposlenih, mlajših od 35 let, je zgolj 1100, povprečna starost zaposlenih pa je 50 let. Spremenjen naj bi bil tudi sistem dodatkov, vključno z dodatkom za stalnost.
Uvedene bodo začasno višje plače za delo na projektu ali vodenje zahtevnejših skupin, dodatek za izjemne dosežke ne glede na delovno dobo in dodatek za deficitarnost.
Naslednji sestanek s sindikati je določen za 20. februar. Predlog zakona bo predvidoma pripravljen v prvi polovici leta, uvedba pa je predvidena s 1. januarjem 2024.
Sindikati toplo-hladni
Sindikati so spremembe sprejeli z določenimi zadržki. Tako je npr. Branimir Štrukelj, vodja konfederacije Sindikatov javnega sektorja, dejal, da "konkretnih rešitev ni, tiste smeri, ki so nakazane, so lahko čisto v redu, lahko so pa tudi problematične in to moramo razčistiti v naslednjih krogih". Dodatne odgovore pričakujejo predvsem pri področju vzpostavitve plačnih stebrov, in sicer če bodo med stebri razlike na primer tudi, ko gre za obseg napredovanj, za višino sredstev, ki bodo rezervirana za delovno uspešnost.
Vodja druge sindikalne pogajalske skupine, Jakob Počivavšek, napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. "Na kakšen način točno se bo preverjalo primerljivost med delovnimi mesti in povzročena nesorazmerja, je danes ostalo še nekako v zraku," je dejal.
Tako za Počivavška kot Štruklja pa je najbolj sporen vladni predlog zamrznitve napredovanj. Gre za zelo, zelo tvegano napoved, še posebej, ker nekateri deli javnega sektorja brez napredovanj tako rekoč ne morejo funkcionirati, je menil Štrukelj. Precej težav pa Počivavšek vidi tudi v tem, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri, in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Po njegovih ocenah utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.
Slovenija ima podpovprečno število zaposlenih v javnem sektorju, a več BDP porabi za zaposlene
Plačni sistem je sicer potreben prenove, saj je star že 15 let in po besedah vlade »že dolgo ni več enoten«. Da pa preveč nepremišljen dvig plač ne bo minil brez posledic, je pred dnevi že povedal ekonomist Davorin Kračun, sicer tudi predsednik Fiskalnega sveta. Sredstva za zaposlene predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov sektorja država in imajo pomemben vpliv na vzdržnost fiskalnega položaja, je opozoril. Primanjkljaj državnega proračuna za letos je pri nas eden izmed najvišjih v Evropski uniji, in to že brez dodatnih dvigov plač. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za stroške dela pred uvedbo plačne reforme zato niso sprejemljiva.
Kračun je vse deležnike pozval, naj se do uvedbe reforme plač v javnem sektorju vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za plače se mu namreč pred reformo ne zdijo sprejemljiva.
Dodatno težavo predstavlja tudi dejstvo, da ima Slovenija v primerjavi z ostalimi državami OECD oziroma Evropske unije sicer malenkost podpovprečno število zaposlenih v javnem sektorju, a za plače namenimo več kot druge države. Številka zaposlenih v javnem sektorju se giba okrog 20 % aktivnega prebivalstva (sedaj 19,3 %), a je številka iz leta v leto višja, iz leta v leto pa je višja tudi vrednost denarja, ki je za te plače namenjena.
Delež sredstev za zaposlene znaša 12,7 % BDP, pri čemer Slovenija v Evropski uniji zaostaja samo za Dansko, ki nameni za zaposlene 14,5 % BDP. Tako za manj zaposlenih Slovenija porabi več denarja od ostalih evropskih držav.
Ni mi jasno, kakšno dodano vrednost sploh predstavljajo ti plačni stebri? Še vedno bo to enotni plačni sistem, saj bodo vsi državni uslužbenci plačani iz državnega proračuna, še vedno se bodo primerjali med seboj, ne glede na stebre in še vedno bodo, čim bo kdo izskočil, stavke.
— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) February 9, 2023
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Italijani (znova) pozabili na slovenščino

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Prihajajoči dogodki
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

11 komentarjev
Sonatine
Smrdi po izsiljevanju ter izstavitvi računa Tee Jarc, ter plačevanju Tei Jarc za usluge samooklicanega ljudstva pred volitvami. Podobno je izsilila od Bratušek v času njene vladavine "VI DONT NID MANI VI DŽAST NID TAJM", ko je ta celo z vladno uredbo predpisala diskriminacijo pri zaposlovanju v javni upravi v prid mladim. Kar je bilo seveda nezakonito, ker po zakonu pri zaposlovanju ne smeš diskriminirati po starosti, spolu, verski, politični pripadnosti in tako naprej. Tu gre za podobno nezakonito diskriminiranje iskalcev zapislitve v javni upravi, in čudi me, da celo v desnih medijih tega ne "opazijo". Ta zadeva ni le protizakonita, je tudi protiustavna.
Andrej Muren
Razmerje med plačami v javnem sektorju in v gospodarstvu naj bi bilo za primerljive poklice približno enake. Npr. tajnica na ministrstvu naj bi imela plačo približno enako kot je povprečna plača tajnice v gospodarstvu. In tako naprej. Vse ostalo ni pravično.
Seveda pa moramo imeti pred očmi, da je javni sektor v Sloveniji zaposlitveno močno prenapihnjen - to je značilnost socialističnih držav, v katerih vlada pretirani normativizem.
Reforme javne uprave bi morale iti tudi v smeri zmanjšanja zaposlenosti v javnem sektorju, ne pa da se poskuša še čim več mladih napotiti tja.
Kaj pa vem
Kaj se usajamo, važno je, da ima PV spremljevalko, da je s tem utišal govorice o spremljevalcih. Hm, kaj ni on za sprejemanje drugačnosti, kaj ne bi tega pokazal s svojim zgledom. Kaj nas briga plačni sistem, zdaj je pomembno kako si je Tina prepasala obleko. Menda se ja ne bomo pogovarjali o drugorazrednih temah, kot je ogromen javni dolg, inflacija, košarica izdelkov, ki se jih ne da dobiti, sesuto zdravstvo, sesut plačni sistem...
AlojzZ
"Ministrica bi javni sektor rada naredila privlačnega za mlade. V to smer bo šla reforma …"
Blagostanje za večino omogoča samo industrija ob predpostavki dovolj visoke morale.
A M E N .
Peter Klepec
Re:..Primanjkljaj državnega proračuna za letos je pri nas eden izmed najvišjih v Evropski uniji...
To je “grski sindrom” in je eden najvecjih problemov. O tem se komaj govori, lahko pa balon enkrat poci in na to SLO ne bo imela vpliva. Potem bodo vajeti vzeli v roko tisti, ki dajejo Sloveniji kredite. To je groba malomarnost vlade!
omega
Omenjajo se tudi spremembe pri dodatkih za stalnost. V dejavnostih ki niso izpostavljene konkurenci, je zagotovljena stalno "delovno mesto". Vemo kako različna je bila usoda zaposlenih v 9-tih pri nas. V podjetjih npr v Iskra Mikroelektronika, Avtomontaža itd so bili brutalno obveščeni sredi dela nakar so morali prostore podjetja takoj zapustiti Npr ob popolni ukinitvi službe SDK, so vsem dali zaposlitev v državnih organih in prav nihče ni postal brezposeln. Glede tega je treba posnemati tujino, pa ne ravno Finsko ali Švedsko, raje nam vsestransko bližjo Avstrijo ali Nemčijo. Tam imajo v državnih, deželnih, mestnih, in podobnih javnih službah kjer ni konkurence in zaposlitev zagotovljena tako rekoč do upokojitve plače za isto šolsko izobrazbo načeloma nižje kot v gospodarskih družbah. To je pravično, ker ima tudi varnost svojo ceno. Zudi avtomatska napredovanja, iste osebe za isto delo niso potrebna. Poseben trud za pritegnitev mladih v javne službe ni potreben, vrsta izobrazb in poklicev ne bo došla v tujino, ker jih tam ne potrebujejo.
Stajerska2021
Vsi postopki v javni upravi so predolgi. Javna uprava zaposluje po sistemu - lani smo videli, vsi politiki, ki niso dobili zaupanja na volitvah - grejejo sedeže v DZ.
Tri dodatna ministrstva, da se zaposli prav vse, ki so nagajali v prejšnji vladi JJ in jo spotikali.
Sedaj pa, šolski primer, kako neučinkovit je javni sistem. Ni področja, kjer bi lahko zapisali pozitivno dvojko. Ga ni!
HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ!
T A K O J !
Ljubljana
Za katere mlade?
Samo mlade golobovce zaposlujejo na noro izmisljena delovna.mesta...da imajo vsi sluzbe. Druge nasilno odpuscajo in premescajo !!!
In ti mladi golobi bodo delali 30 ur na teden za 2 do 3 place ljudi ki delajo po 50 ur v zasebnem sektorju in na kmetijah.
In slednji bodo morali placat se njjhovih "3 000" stanovanj na leto. Ce ne.bodo.mogli bodo pa lahko svoje.hise pocen prodali LGBT sefom Levice !
Sem slisal da je elektrika iz Krsko za 15 let zelo poceni prodana !??
In jo nazaj blazno drago kupujemo !!
A kdo kaj ve o tem?
rasputin
Ministrica bi javni sektor rada naredila privlačnega za mlade.
***
Mladi bodo lenarili v javnem sektorju, stari pa bodo garali zanje v realnem sektorju.
To bi rada ta ministrica.
Kozorog
Javni sektor je trenutno zaradi nesposobnih, po družinskih zvezah zaposlenih kadrov, ki so tam da kasirajo in ne da služijo narodu, eno navadno korupcijsko močvirje. Levičarjev so polna usta digitalizacije, a kako digitalizirati kramp in lopato, kar v prenesenem pomenu predstavlja večina (70%) omenjenih lenuhov v JU. Najprej je potrebno narediti temeljito kadrovsko čistko, te pa levičarji ne bodo naredili, saj je potem konec z njihovimi lažmi in prevarami, ker je sedanja JU steber na kterem sloni levajzarstvo, kulturni marksizem, LGBT++ pedofili in troedini dvospolniki.
Kaj pa vem
Preveč je vseh ljudi v javni upravi, preveč ljudem se plačuje prispevke iz proračuna, poleg vseh vrst umetnikov, menda še arhitektom. Eno pravično razmerje pa le mora biti med tistimi, ki proračun polnijo in tistimi, ki od njega živijo. V gospodarstvu je nedelo zelo hitro kaznovano. Ministrica je videti odločna, če ji uspe obrzdati Štruklja, je na dobri poti. Štrukljevi so kar dobro plačani, sploh če pogledamo, koliko ur morajo oddelati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.