Ministrica bi javni sektor rada naredila privlačnega za mlade. V to smer bo šla reforma ...

Foto: Danijel Novakovič, STA
POSLUŠAJ ČLANEK

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je na današnji tiskovni konferenci predstavila izhodišča za spremembo plačnega sistema v javnem sektorju.


Sindikati so sicer imeli pred novinarsko konferenco od vlade velika pričakovanja, zahtevali pa so tudi odgovore na številna vprašanja, saj so bile podrobnosti o reformi plačnega sistema neznanka že približno tri mesece.


Vlada je izhodišča za reformo potrdila na koalicijskem vrhu pred enim tednom, določena izhodišča pa sta že takrat predstavila predsednik vlade Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Na vladi so sicer prvotno načrtovali, da se bodo s sindikati lotili pogajanj glede reševanja plačnih anomalij, nato pa naj bi sledili pogovori o širši reformi, ki naj bi vzela kar precej časa.


Reforma plačnega sistema naj bi tako trajala kar nekaj let, čeprav so že vnaprej znani roki, do kdaj naj bi bili vloženi zakonski predlogi. Časovnica predvideva vložitev zakonskih predlogov za zdravstveni steber do 1. aprila, do 30. junija pa naj bi bili zakonski predlogi vloženi še za ostale poklice.


Pred konferenco je bilo v zraku kar nekaj nejasnosti, kakšna naj bi ta plačna reforma sploh bila. Sindikati so zato vladi postavili nekakšen ultimat. Če jih vlada s svojimi načrti ne bo prepričala, bodo temu sledili protestni shodi. Jasno tudi ni, koliko naj bi plačna reforma stala. Po besedah ministra za delo Luke Mesca naj bi stala okoli 800 milijonov evrov, medtem ko sta se vsaj do sedaj predsednik vlade Golob in ministrica Ajanović Hovnikova temu vprašanju izogibala. Mesec je sicer kasneje dejal, da je bila njegova ocena finančnih posledic za proračun "figurativna".



Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo postalo najnižje v Evropi


Na novinarski konferenci je tako ministrica predstavila ukrepe vlade. Ena izmed prvih sprememb bo nova plačna lestvica, ki bo obsegala 67 plačnih razredov. Najnižji oziroma prvi razred bo minimalna plača, s čimer je naslovljena anomalija, da je več delovnih mest z osnovno plačo pod minimalno. Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo tako 1 : 7, kar je manj od leta 2008 zastavljene 1 : 10,5 in je po besedah ministrice najnižje v Evropi.


Plače se bodo najbolj zvišale v obstoječih najnižjih razredih, ki jih trenutno prejema 25.000 uslužbencev. Spremenil se naj bi tudi sistem napredovanj. Zmanjšala se bo teža senioritete, napredovanja bodo hitrejša zgodaj v karieri in počasnejša kasneje. Javni sektor je namreč po besedah ministrice zdaj neprivlačen za mlade strokovnjake, zaposlenih, mlajših od 35 let, je zgolj 1100, povprečna starost zaposlenih pa je 50 let. Spremenjen naj bi bil tudi sistem dodatkov, vključno z dodatkom za stalnost.


Uvedene bodo začasno višje plače za delo na projektu ali vodenje zahtevnejših skupin, dodatek za izjemne dosežke ne glede na delovno dobo in dodatek za deficitarnost.
Naslednji sestanek s sindikati je določen za 20. februar. Predlog zakona bo predvidoma pripravljen v prvi polovici leta, uvedba pa je predvidena s 1. januarjem 2024.



Sindikati toplo-hladni


Sindikati so spremembe sprejeli z določenimi zadržki. Tako je npr. Branimir Štrukelj, vodja konfederacije Sindikatov javnega sektorja, dejal, da "konkretnih rešitev ni, tiste smeri, ki so nakazane, so lahko čisto v redu, lahko so pa tudi problematične in to moramo razčistiti v naslednjih krogih". Dodatne odgovore pričakujejo predvsem pri področju vzpostavitve plačnih stebrov, in sicer če bodo med stebri razlike na primer tudi, ko gre za obseg napredovanj, za višino sredstev, ki bodo rezervirana za delovno uspešnost.

Vodja druge sindikalne pogajalske skupine, Jakob Počivavšek, napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. "Na kakšen način točno se bo preverjalo primerljivost med delovnimi mesti in povzročena nesorazmerja, je danes ostalo še nekako v zraku," je dejal.

Tako za Počivavška kot Štruklja pa je najbolj sporen vladni predlog zamrznitve napredovanj. Gre za zelo, zelo tvegano napoved, še posebej, ker nekateri deli javnega sektorja brez napredovanj tako rekoč ne morejo funkcionirati, je menil Štrukelj. Precej težav pa Počivavšek vidi tudi v tem, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri, in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Po njegovih ocenah utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.

Slovenija ima podpovprečno število zaposlenih v javnem sektorju, a več BDP porabi za zaposlene


Plačni sistem je sicer potreben prenove, saj je star že 15 let in po besedah vlade »že dolgo ni več enoten«. Da pa preveč nepremišljen dvig plač ne bo minil brez posledic, je pred dnevi že povedal ekonomist Davorin Kračun, sicer tudi predsednik Fiskalnega sveta. Sredstva za zaposlene predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov sektorja država in imajo pomemben vpliv na vzdržnost fiskalnega položaja, je opozoril. Primanjkljaj državnega proračuna za letos je pri nas eden izmed najvišjih v Evropski uniji, in to že brez dodatnih dvigov plač. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za stroške dela pred uvedbo plačne reforme zato niso sprejemljiva.


Kračun je vse deležnike pozval, naj se do uvedbe reforme plač v javnem sektorju vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za plače se mu namreč pred reformo ne zdijo sprejemljiva.


Dodatno težavo predstavlja tudi dejstvo, da ima Slovenija v primerjavi z ostalimi državami OECD oziroma Evropske unije sicer malenkost podpovprečno število zaposlenih v javnem sektorju, a za plače namenimo več kot druge države. Številka zaposlenih v javnem sektorju se giba okrog 20 % aktivnega prebivalstva (sedaj 19,3 %), a je številka iz leta v leto višja, iz leta v leto pa je višja tudi vrednost denarja, ki je za te plače namenjena.


Delež sredstev za zaposlene znaša 12,7 % BDP, pri čemer Slovenija v Evropski uniji zaostaja samo za Dansko, ki nameni za zaposlene 14,5 % BDP. Tako za manj zaposlenih Slovenija porabi več denarja od ostalih evropskih držav.






Vroča tema o finančnem vidiku plačne reforme z nekdanjim ministrom za finance Andrejem Šircljem:



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike