Ministri EU sprejeli ukrepe za reševanje naraščajočih računov za energijo. Kaj to pomeni za prihajajočo zimo?

Češko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da so ministri za energijo EU na zasedanju Sveta v Bruslju dosegli dogovor o ukrepih za znižanje visokih cen energije.

Predlog vključuje zavezujoč cilj za zmanjšanje porabe električne energije, omejitev tržnih prihodkov proizvajalcev poceni električne energije, kot so obnovljivi viri energije in jedrske elektrarne, ter t. i. mehanizem solidarnostnih prispevkov, ki bi presežne dobičke proizvajalcev fosilnih goriv preusmeril k potrošnikom.

Slovenski minister za infrastrukturo Boštjan Kumer uvodoma poudaril pomembnost sprejema predlaganih ukrepov ter pozval kolege k sprejemanju nadaljnjih ukrepov, saj slednji naj ne bi bili zadostni.

Podpora šele začetek poti

Energetski ministri Evropske unije so podprli prvi sveženj ukrepov za obvladovanje plinske krize, vključno s ciljem zmanjšanja povpraševanja po električni energiji in odvzemom dobička energetskim podjetjem. Vendar pa so v Bruslju nekoliko razočarani, da ni bilo storjenega več, saj so izzivi, s katerimi se soočajo oblikovalci politik, vedno večji.

V senci srečanja je grožnja varnosti energetske infrastrukture po domnevni sabotaži plinovoda Severni tok. Države si prizadevajo za okrepitev varnosti, čeprav priznavajo, da je njihova sposobnost preprečevanja napadov omejena.

"Živimo v izjemnih časih in si izjemno hitro, usklajeno in solidarno prizadevamo oblikovati enotno fronto proti nenehnemu ruskemu oboroževanju oskrbe z energijo. Danes dosežen sporazum bo prinesel olajšanje evropskim državljanom in podjetjem. Države članice bodo izravnale krivuljo povpraševanja po električni energiji v času konic, kar bo neposredno pozitivno vplivalo na cene. Države članice bodo presežne dobičke iz energetskega sektorja prerazporedile tistim, ki imajo težave s plačevanjem računov," je dejal češki minister za industrijo in trgovino Jozef Síkela, ki predseduje današnjemu svetu ministrov.

[video width="1920" height="1080" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/09/Kumer_odrezana_izjava_energija.mp4"][/video]

Izjava ministra za infrastrukturo Boštjana Kumra pred začetkom Sveta

Zmanjšanje povpraševanja in omejevanje višine cen za proizvajalce

Svet se je dogovoril za prostovoljni splošni cilj zmanjšanja porabe električne energije v višini 10% bruto porabe električne energije in obvezni cilj zmanjšanja porabe električne energije v času konic v višini 5%. Države članice bodo med 1. decembrom 2022 in 31. marcem 2023 določile 10% ur v konicah, v katerih bodo zmanjšale povpraševanje. Države članice bodo lahko v tem obdobju prosto izbrale ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe za oba cilja.

Nadalje se je Svet za energijo dogovoril o omejitvi tržnih prihodkov na 180 EUR/MWh za proizvajalce električne energije, vključno s posredniki, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo tako imenovane inframarginalne tehnologije, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit. Takšni operaterji so v zadnjih mesecih dosegli nepričakovano velike finančne dobičke, ne da bi se njihovi operativni stroški povečali. Razlog za to je vloga premoga in plina kot obrobnih virov, ki določata ceno in trenutno napihujeta končno ceno električne energije.

Višina zgornje meje je oblikovana tako, da ohranja dobičkonosnost operaterjev in ne ovira naložb v obnovljive vire energije.

Države članice so se dogovorile, da bodo po lastni izbiri uporabile ukrepe za zbiranje in preusmeritev presežnih prihodkov v podporo in zaščito končnih odjemalcev električne energije. Države članice so uvedle nekaj prožnosti, da bi upoštevale svoje nacionalne okoliščine in ukrepe, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Med drugim lahko določijo višjo zgornjo mejo prihodkov, uporabijo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke, razlikujejo med tehnologijami in uporabijo omejitve za tržne prihodke drugih akterjev, vključno s trgovci.

Če je neto uvozna odvisnost države članice enaka ali višja od 100%, mora do 1. decembra 2022 skleniti sporazum o ustrezni delitvi presežnih prihodkov z državo članico izvoznico. Tudi druge države članice so bile pozvane k sklenitvi takšnih sporazumov.

https://twitter.com/EU2022_CZ/status/1575772962359169024

Solidarnostna dajatev za sektor fosilnih goriv

Države članice so se dogovorile tudi o določitvi obveznega začasnega solidarnostnega prispevka na dobiček podjetij, dejavnih v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerij. Solidarnostni prispevek bi se izračunal od obdavčljivih dobičkov, kot so določeni v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili v proračunskem letu, ki se začne leta 2022 in/ali leta 2023, ki presegajo 20-odstotno povečanje povprečnih letnih obdavčljivih dobičkov od leta 2018. Solidarnostni prispevek se bo uporabljal poleg rednih davkov in dajatev, ki se uporabljajo v državah članicah.

Države članice lahko ohranijo nacionalne ukrepe, ki so enakovredni solidarnostnemu prispevku, če so združljivi s cilji uredbe in ustvarjajo vsaj primerljive prihodke. Države članice bodo prihodke od solidarnostnega prispevka uporabile za zagotavljanje finančne podpore gospodinjstvom in podjetjem ter za ublažitev učinkov visokih maloprodajnih cen električne energije.

Maloprodajni ukrepi za mala in srednja podjetja

Svet se je dogovoril, da lahko države članice začasno določijo ceno za dobavo električne energije malim in srednje velikim podjetjem, da bi dodatno podprle podjetja, ki se spopadajo z visokimi cenami energije. Države članice so se tudi dogovorile, da lahko izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov.

Ukrepi so začasni in izredni. Uporabljali se bodo od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023. Cilji za zmanjšanje porabe energije se uporabljajo do 31. marca 2023. Obvezna omejitev tržnih prihodkov se uporablja do 30. junija 2023.