Ministri EU sprejeli ukrepe za reševanje naraščajočih računov za energijo. Kaj to pomeni za prihajajočo zimo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Češko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da so ministri za energijo EU na zasedanju Sveta v Bruslju dosegli dogovor o ukrepih za znižanje visokih cen energije.
Predlog vključuje zavezujoč cilj za zmanjšanje porabe električne energije, omejitev tržnih prihodkov proizvajalcev poceni električne energije, kot so obnovljivi viri energije in jedrske elektrarne, ter t. i. mehanizem solidarnostnih prispevkov, ki bi presežne dobičke proizvajalcev fosilnih goriv preusmeril k potrošnikom.
Slovenski minister za infrastrukturo Boštjan Kumer uvodoma poudaril pomembnost sprejema predlaganih ukrepov ter pozval kolege k sprejemanju nadaljnjih ukrepov, saj slednji naj ne bi bili zadostni.
Energetski ministri Evropske unije so podprli prvi sveženj ukrepov za obvladovanje plinske krize, vključno s ciljem zmanjšanja povpraševanja po električni energiji in odvzemom dobička energetskim podjetjem. Vendar pa so v Bruslju nekoliko razočarani, da ni bilo storjenega več, saj so izzivi, s katerimi se soočajo oblikovalci politik, vedno večji.
V senci srečanja je grožnja varnosti energetske infrastrukture po domnevni sabotaži plinovoda Severni tok. Države si prizadevajo za okrepitev varnosti, čeprav priznavajo, da je njihova sposobnost preprečevanja napadov omejena.
"Živimo v izjemnih časih in si izjemno hitro, usklajeno in solidarno prizadevamo oblikovati enotno fronto proti nenehnemu ruskemu oboroževanju oskrbe z energijo. Danes dosežen sporazum bo prinesel olajšanje evropskim državljanom in podjetjem. Države članice bodo izravnale krivuljo povpraševanja po električni energiji v času konic, kar bo neposredno pozitivno vplivalo na cene. Države članice bodo presežne dobičke iz energetskega sektorja prerazporedile tistim, ki imajo težave s plačevanjem računov," je dejal češki minister za industrijo in trgovino Jozef Síkela, ki predseduje današnjemu svetu ministrov.
[video width="1920" height="1080" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/09/Kumer_odrezana_izjava_energija.mp4"][/video]
Izjava ministra za infrastrukturo Boštjana Kumra pred začetkom Sveta
Svet se je dogovoril za prostovoljni splošni cilj zmanjšanja porabe električne energije v višini 10% bruto porabe električne energije in obvezni cilj zmanjšanja porabe električne energije v času konic v višini 5%. Države članice bodo med 1. decembrom 2022 in 31. marcem 2023 določile 10% ur v konicah, v katerih bodo zmanjšale povpraševanje. Države članice bodo lahko v tem obdobju prosto izbrale ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe za oba cilja.
Nadalje se je Svet za energijo dogovoril o omejitvi tržnih prihodkov na 180 EUR/MWh za proizvajalce električne energije, vključno s posredniki, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo tako imenovane inframarginalne tehnologije, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit. Takšni operaterji so v zadnjih mesecih dosegli nepričakovano velike finančne dobičke, ne da bi se njihovi operativni stroški povečali. Razlog za to je vloga premoga in plina kot obrobnih virov, ki določata ceno in trenutno napihujeta končno ceno električne energije.
Višina zgornje meje je oblikovana tako, da ohranja dobičkonosnost operaterjev in ne ovira naložb v obnovljive vire energije.
Države članice so se dogovorile, da bodo po lastni izbiri uporabile ukrepe za zbiranje in preusmeritev presežnih prihodkov v podporo in zaščito končnih odjemalcev električne energije. Države članice so uvedle nekaj prožnosti, da bi upoštevale svoje nacionalne okoliščine in ukrepe, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Med drugim lahko določijo višjo zgornjo mejo prihodkov, uporabijo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke, razlikujejo med tehnologijami in uporabijo omejitve za tržne prihodke drugih akterjev, vključno s trgovci.
Če je neto uvozna odvisnost države članice enaka ali višja od 100%, mora do 1. decembra 2022 skleniti sporazum o ustrezni delitvi presežnih prihodkov z državo članico izvoznico. Tudi druge države članice so bile pozvane k sklenitvi takšnih sporazumov.
https://twitter.com/EU2022_CZ/status/1575772962359169024
Države članice so se dogovorile tudi o določitvi obveznega začasnega solidarnostnega prispevka na dobiček podjetij, dejavnih v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerij. Solidarnostni prispevek bi se izračunal od obdavčljivih dobičkov, kot so določeni v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili v proračunskem letu, ki se začne leta 2022 in/ali leta 2023, ki presegajo 20-odstotno povečanje povprečnih letnih obdavčljivih dobičkov od leta 2018. Solidarnostni prispevek se bo uporabljal poleg rednih davkov in dajatev, ki se uporabljajo v državah članicah.
Države članice lahko ohranijo nacionalne ukrepe, ki so enakovredni solidarnostnemu prispevku, če so združljivi s cilji uredbe in ustvarjajo vsaj primerljive prihodke. Države članice bodo prihodke od solidarnostnega prispevka uporabile za zagotavljanje finančne podpore gospodinjstvom in podjetjem ter za ublažitev učinkov visokih maloprodajnih cen električne energije.
Svet se je dogovoril, da lahko države članice začasno določijo ceno za dobavo električne energije malim in srednje velikim podjetjem, da bi dodatno podprle podjetja, ki se spopadajo z visokimi cenami energije. Države članice so se tudi dogovorile, da lahko izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov.
Ukrepi so začasni in izredni. Uporabljali se bodo od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023. Cilji za zmanjšanje porabe energije se uporabljajo do 31. marca 2023. Obvezna omejitev tržnih prihodkov se uporablja do 30. junija 2023.
Predlog vključuje zavezujoč cilj za zmanjšanje porabe električne energije, omejitev tržnih prihodkov proizvajalcev poceni električne energije, kot so obnovljivi viri energije in jedrske elektrarne, ter t. i. mehanizem solidarnostnih prispevkov, ki bi presežne dobičke proizvajalcev fosilnih goriv preusmeril k potrošnikom.
Slovenski minister za infrastrukturo Boštjan Kumer uvodoma poudaril pomembnost sprejema predlaganih ukrepov ter pozval kolege k sprejemanju nadaljnjih ukrepov, saj slednji naj ne bi bili zadostni.
Podpora šele začetek poti
Energetski ministri Evropske unije so podprli prvi sveženj ukrepov za obvladovanje plinske krize, vključno s ciljem zmanjšanja povpraševanja po električni energiji in odvzemom dobička energetskim podjetjem. Vendar pa so v Bruslju nekoliko razočarani, da ni bilo storjenega več, saj so izzivi, s katerimi se soočajo oblikovalci politik, vedno večji.
V senci srečanja je grožnja varnosti energetske infrastrukture po domnevni sabotaži plinovoda Severni tok. Države si prizadevajo za okrepitev varnosti, čeprav priznavajo, da je njihova sposobnost preprečevanja napadov omejena.
"Živimo v izjemnih časih in si izjemno hitro, usklajeno in solidarno prizadevamo oblikovati enotno fronto proti nenehnemu ruskemu oboroževanju oskrbe z energijo. Danes dosežen sporazum bo prinesel olajšanje evropskim državljanom in podjetjem. Države članice bodo izravnale krivuljo povpraševanja po električni energiji v času konic, kar bo neposredno pozitivno vplivalo na cene. Države članice bodo presežne dobičke iz energetskega sektorja prerazporedile tistim, ki imajo težave s plačevanjem računov," je dejal češki minister za industrijo in trgovino Jozef Síkela, ki predseduje današnjemu svetu ministrov.
[video width="1920" height="1080" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/09/Kumer_odrezana_izjava_energija.mp4"][/video]
Izjava ministra za infrastrukturo Boštjana Kumra pred začetkom Sveta
Zmanjšanje povpraševanja in omejevanje višine cen za proizvajalce
Svet se je dogovoril za prostovoljni splošni cilj zmanjšanja porabe električne energije v višini 10% bruto porabe električne energije in obvezni cilj zmanjšanja porabe električne energije v času konic v višini 5%. Države članice bodo med 1. decembrom 2022 in 31. marcem 2023 določile 10% ur v konicah, v katerih bodo zmanjšale povpraševanje. Države članice bodo lahko v tem obdobju prosto izbrale ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe za oba cilja.
Nadalje se je Svet za energijo dogovoril o omejitvi tržnih prihodkov na 180 EUR/MWh za proizvajalce električne energije, vključno s posredniki, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo tako imenovane inframarginalne tehnologije, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit. Takšni operaterji so v zadnjih mesecih dosegli nepričakovano velike finančne dobičke, ne da bi se njihovi operativni stroški povečali. Razlog za to je vloga premoga in plina kot obrobnih virov, ki določata ceno in trenutno napihujeta končno ceno električne energije.
Višina zgornje meje je oblikovana tako, da ohranja dobičkonosnost operaterjev in ne ovira naložb v obnovljive vire energije.
Države članice so se dogovorile, da bodo po lastni izbiri uporabile ukrepe za zbiranje in preusmeritev presežnih prihodkov v podporo in zaščito končnih odjemalcev električne energije. Države članice so uvedle nekaj prožnosti, da bi upoštevale svoje nacionalne okoliščine in ukrepe, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Med drugim lahko določijo višjo zgornjo mejo prihodkov, uporabijo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke, razlikujejo med tehnologijami in uporabijo omejitve za tržne prihodke drugih akterjev, vključno s trgovci.
Če je neto uvozna odvisnost države članice enaka ali višja od 100%, mora do 1. decembra 2022 skleniti sporazum o ustrezni delitvi presežnih prihodkov z državo članico izvoznico. Tudi druge države članice so bile pozvane k sklenitvi takšnih sporazumov.
https://twitter.com/EU2022_CZ/status/1575772962359169024
Solidarnostna dajatev za sektor fosilnih goriv
Države članice so se dogovorile tudi o določitvi obveznega začasnega solidarnostnega prispevka na dobiček podjetij, dejavnih v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerij. Solidarnostni prispevek bi se izračunal od obdavčljivih dobičkov, kot so določeni v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili v proračunskem letu, ki se začne leta 2022 in/ali leta 2023, ki presegajo 20-odstotno povečanje povprečnih letnih obdavčljivih dobičkov od leta 2018. Solidarnostni prispevek se bo uporabljal poleg rednih davkov in dajatev, ki se uporabljajo v državah članicah.
Države članice lahko ohranijo nacionalne ukrepe, ki so enakovredni solidarnostnemu prispevku, če so združljivi s cilji uredbe in ustvarjajo vsaj primerljive prihodke. Države članice bodo prihodke od solidarnostnega prispevka uporabile za zagotavljanje finančne podpore gospodinjstvom in podjetjem ter za ublažitev učinkov visokih maloprodajnih cen električne energije.
Maloprodajni ukrepi za mala in srednja podjetja
Svet se je dogovoril, da lahko države članice začasno določijo ceno za dobavo električne energije malim in srednje velikim podjetjem, da bi dodatno podprle podjetja, ki se spopadajo z visokimi cenami energije. Države članice so se tudi dogovorile, da lahko izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov.
Ukrepi so začasni in izredni. Uporabljali se bodo od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023. Cilji za zmanjšanje porabe energije se uporabljajo do 31. marca 2023. Obvezna omejitev tržnih prihodkov se uporablja do 30. junija 2023.
Povezani članki
Zadnje objave

Nenamerne posledice zasega ruskega premoženja v času vojne v Ukrajini
5. 12. 2023 ob 13:51

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33

Prve jaslice: Tam stoji pa hlevček
4. 12. 2023 ob 12:54

Mwoja Wajdušna
4. 12. 2023 ob 12:49
Ekskluzivno za naročnike

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33

Prve jaslice: Tam stoji pa hlevček
4. 12. 2023 ob 12:54

Mwoja Wajdušna
4. 12. 2023 ob 12:49
Prihajajoči dogodki
DEC
05
Otvoritev Festivala božičnega kruha v Velikih Laščah
17:00 - 22:00
DEC
07
Komedija Avdicija, ekipa 2
20:00 - 21:40
DEC
08
Sklep jubilejnega Grozdetovega leta
10:00 - 11:30
DEC
08
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41
6 komentarjev
debela_berta
Opustijo naj te res 'učinkovite' sankcije proti Rusiji in s plinom ne bo več problema. Evrobirokrati pljuvajo v lastno skledo oziroma v skledo velike večine Evropejcev. Evrobirokrati imajo namreč polne riti in dovolj vsega. Gamad!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No, no. Od ljudi, ki imajo - domnevno seveda - "blatne in krvave roke" pošteni ljudje ne vzamemo, kaj šele - kupimo - ničesar. Ti bi kar z AGRESORJEM, Z ZATIRALCEM POBIJACEM SOSEDNJIH NARODOV ter z OKUPATORJEM - trgoval ? Si pa moralno - res nizko. Te, nove sankcije - so res OSTRE IN BODO Rusijo - ZLOMILE. L.r. vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Na razvoj kot energenti čakajo še VODIK in ostali lahko dostopni plini.
Tudi energijski procesi pri različnih kemijskih reakcijah, ki sprostijo veliko energije itd.
Za VODIK so tehnologije v veliki meri že izdelane: vodik bo sčasoma nadomestil nafto in zemeljski plin.
GLEJTE NA INTERNETU: "vodik energija prihodnosti" itd. V Sloveniji je že bilo eno posvetovanje na to temo, tudi EU LEYNOVA - je že govorila o - VODIKU.
Toliko.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Jožef
Minister je Bojan in ne Boštjan Kumer.
Hvala, ker se tako "trudite" za bralce. Po eni strani se pritožujete, ko vas navajajo skupaj z Demokracijo, po drugi strani pa sami kljub opozorilom (še) naprej in vedno znova napačno titulirate posameznike, napačno navajate druga imena in okoliščine in nenazadnje, so tu še slogovne in tipkarske napake. Ampak saj je vseeno, bralci bomo to prezrli in požrli. Požrli morda, pozabili pa ne. In tudi še vedno pričakujemo odgovor, kakšen smisel ima sodelovati v komentarjih, ponujati konstruktivne predloge ipd, ko se ne spremeni nič.
MEFISTO
Torej izjava za javnost Svobode ni bila le populistično dejanje, ki se je glasilo:
“STROKOVNOST NA PRVEM MESTU!
Imamo srečo, da je naš predsednik vlade v teh časih strokovnjak za energetiko in energetske trge.
Dr. Robert Golob s svojim poznavanjem in znanjem tlakuje pot za spremembe energetske politike v Evropski uniji.”
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.