Minister Mramor: davčne reforme v kratkem ne bo. Pregled predlogov delodajalcev in obrtnikov

Uredništvo
0

Na kongresu delodajalcev je Združenje delodajalcev predstavilo svoje videnje davčnih sprememb. Minister Mramor pa je povedal, da zaradi veliko negativnih mnenj o osnutku davčne reforme, ta ne bo izvedena 1.1.2016, ampak se zamika v naslednje leto.

Finančno ministrstvo je osnutke davčnih zakonov dalo v javno obravnavo 10. novembra, rok za pripombe javnosti pa se je iztekel v petek. Ta vsebuje ukrepe, s katerimi bi bila izplačila dohodkov delavcem za uspešnost deležna ugodnejše davčne obravnave, po drugi strani pa bi se zmanjšale nekatere olajšave za investicije in razvoj.

Kot je pojasnil finančni minister, si vsi želijo, da bi se te olajšave ohranile.“Vsi odzivi so razmeroma negativni” je pojasnil Mramor in dodal, da se reforma zamika v leto 2016. Del davčne reforme, ki se nanaša na kapitalske dobičke, bo tako umaknjen, drugi del pa gre v dodatna usklajevanja. “Če dogovora ne bo, bo sprememb ne bo”, je še povedal Mramor.

Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije so namreč že 16. novembra 2015 skupno zavrnili predlog reforme ministrstva za finance. Poimenovali so jo kar “anitreforma”  ter pozvali ministrstvo k njenemu takojšnjemu umiku. Po njihovem mnenju spremembe prinašajo nove davčne obremenitve namesto razbremenitev.

Umik davčne reforme edino smiselno dejanje
Reforma, ki ne reformira ničesar, še najmanj največjega ekonomskega problema v Sloveniji – prevelike davčne obremenitve dela, ampak zgolj dodatno bremeni gospodarstvo, je bolje, da se sploh ne izvede.

Pomembno je, da je pri tem prišlo do skupnega stališča delodajalcev in ministra Mramorja, ki je v potisnjen v kot s strani socialistično razmišljujočih vladnih kolegov in njihovih strank.

Da davčne reforme ne bo brez soglasja vseh socialnih partnerjev je signal, ki obeta treznejši pristop k reševanju zagate, ki Slovenijo potiska med ekonomsko najmanj konkurenčne države sveta.

Združenje delodajalcev je na kongresu predstavilo tudi svoje predloge za davčno reformo (povzeto po Finance.si) :

  • Uvedba kapice za socialne prispevke za osebe, ki so lani zaslužile več kot 5.390,00 bruto
  • Ukinitev najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda
  • Davčno razbremenitev plač in s tem višje neto plače za zaposlene
  • Sprostitev nagrajevanja v obliki nedenarnih nadomestil ‘v naravi’ in izvzetje teh iz bonitet
  • Davčna razbremenitev regresa, prispevki se ne bi plačevali na regres do povprečne plače
  • Preureditev davčne obravnave dela na domu oziroma administrativna razbremenitev nadomestila za uporabo lastnih sredstev Zdaj je neobdavčeno nadomestilo v višini pet odstotkov plače delavca, vendar največ do višine pet odstotkov povprečne plače. Delodajalci predlagajo, da se limit dvigne na 30 odstotkov povprečne plače
  • Na božičnice naj se ne plačuje prispevki do višine 70 odstotkov povprečne plače
  • Izvzetje obdavčitve povrnitve stroškov prevoza na delo štipendistom za obdobje obvezne delovne prakse.
Obrtna Zbornica Slovenije je pripravila predloge za razbremenitev stroškov dela:

  • Uvedbo več dohodninskih razredov s postopnejšim dvigom stopenj obdavčitve v posameznih razredih. S tem se zmanjšajo stroški dela, delavcu pa ostane višji neto prejemek
  • Namesto sedanje progresivne obdavčitve predlagajo uvedbo cedularne obdavčitve vseh dohodkov iz dejavnosti samostojnih podjetnikov, ugotovljenih na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v višini največ 20 odstotkov.
  • Ob obračunu in izplačilu 13. in 14. plače naj se obračuna le cedularni davek v višini največ 25 odstotkov, brez prispevkov za socialno varnost, ta dva osebna prejemka naj se tudi ne vključujeta v progresivno letno dohodninsko obdavčitev.
Za primerjavo razlik in podobnosti med predlogi je tukaj še prvih pet ukrepov za nižje davke , ki jih je na nedavnem kongresu predstavila Nova Slovenija:

  • Omejitev obveznosti plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje Pri povprečni plači bo ukrep s postavitvijo spodnje meje povišal neto izplačilo za 4,3 odstotka, pri dveh povprečnih plačah pa za 2 odstotka. Pri postavitvi zgornje meje bi podjetja, ki zaposlujejo strokovnjake in vrhunsko usposebljene delavce, privarčevala okoli 870 evrov pri plačevanju prispevkov.
  • Širitev dohodniskih razredov in ukinitev najvišje mejne stopnje Ukrep spremembe dohodninske lestvice bo razbremenil tako imenovani srednji razred, torej ljudi, ki zaslužijo dohodek v višini od ene do dveh povprečnih plač. Ukrep je naravnan v smer preprečevanja bega možganov.
  • Znižana stopnja davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjedtja Ukrep bo razbremenil delodajalce, ki zaposlujejo več kot polovico vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, znižanje prihodkov iz naslova davka od dohodka pravnih oseb pa ne bo preseglo 5 odstotkov.
  • Enakopravna davčna obravnava dohodkov iz razdelitve dobička Ukrep bo zmanjšal skupno davčno obremenitev dohodka lastnikov podjetij in s tem spodbudil vlaganja v gospodarsko dejavnost. Zmanjšala se bo skupna obremenitev dohodkov, izplačanih na osnovi dobička.
  • Enaka fiskalna obravnava božičnice in regresa Ukrep bo spodbudil uporabo božičnice kot načina nagrajevanja zaposlenih na podlagi poslovnih rezultatov podjetja. Povečali se bodo tudi dohodki zaposlenih v dobro delujočih podjetjih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime