Miha Kovač, Delo: »Neoliberalizem? Dajte no!«
Če neoliberalizem razumemo kot prevlado kapitalskih interesov nad javnimi, potem neoliberalizma v Sloveniji ni kaj dosti, ugotavlja Miha Kovač v komentarju v Sobotni prilogi Dela, kjer svojo trditev podkrepi z mnogimi primeri.
Ker v Sloveniji, kot ugotavlja Kovač, jasna meja med javnim in zasebnim niti ne obstaja, je zasebna izobraževalna in zdravstvena dejavnost financirana s koncesijami, torej z državnim denarjem, pod vplivom države oziroma politike pa je tudi gospodarstvo.
S finančno krizo in z bankrotom dela investicijskih skladov so največje banke zasegle delnice številnih zasebnih podjetij, ker pa so banke v državni lasti, so s tem postala državna last tudi ta podjetja. »S tega zornega kota bi kak cinik lahko upravičeno zavzdihnil, da dvajset let po osamosvojitvi prek tranzicijskega ovinka namesto družbene uvajamo državno lastnino,« ugotavlja Kovač.
Ob tem se mu zdi še bolj absurdno, da država podjetjem, ki jih ima posredno v lasti, ni sposobna pomagati, saj državna politika od volitev ni naredila nič, da bi bilo konec kreditnega krča, zaradi česar tudi zadnja dobro delujoča podjetja ostajajo brez sredstev za investicije. Politična elita pa kljub temu upravlja kadrovanje v nadzorne svete. »Ta kombinacija državnega lastništva in dosedanje brezbrižnosti države do usode podjetij je v seštevku dala bizarno mešanico neoliberalizma (= podjetja ne morejo računati na pomoč države, kot da bi imeli v Sloveniji povsem odprt trg) in intervencionizma (= država je posredni in neposredni lastnik pomembnega dela podjetij in skuša držati roko nad kadrovanji v nadzorne svete, kot da bi imeli v Sloveniji državno lastnino ali celo socializem).«
Kovač zaključi, da Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, temveč zaradi divje privatizacije proračunskih sredstev, socializma za bogate in gospodarske politike, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.
Več lahko preberete v komentarju Mihe Kovača na Delo.si.
Ker v Sloveniji, kot ugotavlja Kovač, jasna meja med javnim in zasebnim niti ne obstaja, je zasebna izobraževalna in zdravstvena dejavnost financirana s koncesijami, torej z državnim denarjem, pod vplivom države oziroma politike pa je tudi gospodarstvo.
S finančno krizo in z bankrotom dela investicijskih skladov so največje banke zasegle delnice številnih zasebnih podjetij, ker pa so banke v državni lasti, so s tem postala državna last tudi ta podjetja. »S tega zornega kota bi kak cinik lahko upravičeno zavzdihnil, da dvajset let po osamosvojitvi prek tranzicijskega ovinka namesto družbene uvajamo državno lastnino,« ugotavlja Kovač.
Ob tem se mu zdi še bolj absurdno, da država podjetjem, ki jih ima posredno v lasti, ni sposobna pomagati, saj državna politika od volitev ni naredila nič, da bi bilo konec kreditnega krča, zaradi česar tudi zadnja dobro delujoča podjetja ostajajo brez sredstev za investicije. Politična elita pa kljub temu upravlja kadrovanje v nadzorne svete. »Ta kombinacija državnega lastništva in dosedanje brezbrižnosti države do usode podjetij je v seštevku dala bizarno mešanico neoliberalizma (= podjetja ne morejo računati na pomoč države, kot da bi imeli v Sloveniji povsem odprt trg) in intervencionizma (= država je posredni in neposredni lastnik pomembnega dela podjetij in skuša držati roko nad kadrovanji v nadzorne svete, kot da bi imeli v Sloveniji državno lastnino ali celo socializem).«
Kovač zaključi, da Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, temveč zaradi divje privatizacije proračunskih sredstev, socializma za bogate in gospodarske politike, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.
Več lahko preberete v komentarju Mihe Kovača na Delo.si.
Povezani članki
Zadnje objave
Na protestu proti izraelskemu veleposlaništvu tudi Kučan in poslanci opozicije
9. 9. 2026 ob 21:15
Prostovoljstvo gasilstvo v Pomurju raste z mladimi
9. 9. 2026 ob 19:00
Aplavz za NPM, ki ga (na srečo) ne bo
9. 9. 2026 ob 14:30
Na obisk prihaja zunanji minister Izraela Gideon Sar
9. 9. 2026 ob 13:57
Za 15.000 evrov duševnih bolečin Tine Gaber
9. 9. 2026 ob 12:22
Ekskluzivno za naročnike
Čim prej, da ne bo prepozno
9. 9. 2026 ob 11:00
Domovina št. 268: Jadranskega morja nekega dne ne bo več
9. 9. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
SEP
11
Koncert »Zadnji poljub poletja«
20:00 - 21:30
SEP
13
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.