Na današnji mednarodni dan žena se na Zahodu spominjamo stoletnega boja žensk za enakopravni položaj, za volilno pravico in za enake možnosti za uspeh na različnih kariernih poteh. Seveda je bil boj žensk vse prej kot enostaven, svoje mesto so si izborile v svetu, ki je imel zelo zakoreninjeno družbeno vlogo ženske, njene možnosti so bile bistveno omejene.
Je polna enakopravnost dosežena?
A ti časi so se spremenili in ženske so v desetletjih po drugi svetovni vojni postopoma dosegle polno enakopravnost. V novem tisočletju ni zahodne države, ki bi sistemsko onemogočala vzpon žensk po družbeni lestvici (na Bližnjem vzhodu je to drugače).
Ko kot pozno-milenijec opazujem svoje vrstnice, ki so zelo uspešne na svojih kariernih poteh, sem zanje iskreno vesel, hkrati opažam trende v kazalcih, kjer ženske po uspešnosti bistveno presegajo moške – v letu 2019 je bilo med diplomanti visokošolskega izobraževanja kar 63 % žensk.
»Toksični moški« – rak sodobne družbe?
»Ženske so še vedno diskriminirane in plačane manj za isto delo,« je hitro slišati goreče oporečneže in zagovornike ekonomske enakosti. Ti prikazujejo globalno statistiko razporeditve plač v različnih poklicih, razlike v plačah pa pripisujejo izključno spolni diskriminaciji. »Diskriminacija ni nujno neposredna, lahko je zakoreninjena globoko v sistemu,« bi nadaljeval oporečnež, našteval primere in jim tipično pripisoval razlog v vladajočemu patriarhalnemu sistemu – vladavini heteroseksualnega belega moškega.
Seveda obstajajo primeri individualne diskriminacije in moškega šovinizma, a daleč od tega, da bi šlo za sistemski problem. Še več, ko družba zamenja termin enakopravnost z enakostjo, država pa koncept enakih možnosti s konceptom enakih rezultatov, vedno pride do nove diskriminacije. Krivic, ki so se godile ženskam v preteklosti, ne moremo celiti z novimi krivicami v sedanjosti, kot je na primer koncept ženskih kvot in »pozitivne diskriminacije«.
Ko družba zamenja termin enakopravnost z enakostjo, država pa koncept enakih možnosti s konceptom enakih rezultatov, vedno pride do nove diskriminacije.
Obratna diskriminacija prinaša krivice
Dandanes je delodajalcu varneje diskriminirati moškega kot žensko in se tako izogniti medijskemu pogromu očitajočega seksizma. Da je tudi to realnost, dokazuje angleški primer, kjer delavec v državni upravi toži vlado, ker njegova kolegica na istem delovnem mestu prejema bistveno večjo plačo od njega.
Zelo očitno je, da razlike med moškimi in ženskami obstajajo in se kažejo v različnih interesih, karakterjih, tudi sposobnostih. Najbolj očitno je to v severnih deželah, kjer ugotavljajo, da bolj, kot so možnosti moških in žensk izenačene, bolj očitno se moški odločajo za stereotipne moške poklice (npr. strojnik, električar ipd.), ženske pa za bolj ženstvene poklice (npr. medicinska sestra, učiteljica). Ti poklici so si različni, različno pa je tudi plačilo.
Šovinistični mišičnjak že dolgo ni ženski največji sovražnik, ampak je to moški, ki je oblečen v krilo in zase pravi, da je prava ženska.
Če ne patriarhat, kaj potem?
Največja nevarnost, ki preti ženskemu boju za enake možnosti, pa je ideja, da je lahko ženska vsak, ki misli, da je ženska. Šovinistični mišičnjak že dolgo ni ženski največji sovražnik, ampak je to moški, ki je oblečen v krilo in zase pravi, da je prava ženska.
Če je to res, da lahko postaneš ženska, če si to želiš, kaj sploh pomeni biti ženska? V trenutku, ko mejo definicije ženskosti postavimo zunaj okvira biologije, ženska izgubi pomen, postane irelevantna. Vsiljevanje koncepta enakosti s strani države vedno prinaša krivice; če je žrtev ženskih kvot moški, pa je žrtev, ko pridemo do enakosti spolov in transseksualne ideologije, zagotovo nežnejši spol.
Le pomislimo na vstopanje moških v ženske garderobe in toalete, kar je že stalna praksa nekaterih držav in tudi nekaterih ustanov v Sloveniji. Če je spol fluiden in je biti ženska odvisno od želje, kako natančno razločimo moškega, ki zase pravi, da je ženska in to tudi iskreno misli; ter moškega, ki zase pravi, da je ženska in vidi v tem priložnost za zalezovanje žensk? S takim pristopom ogrozimo žensko intimo in zasebnost, hkrati pa tudi njeno varnost in dostojanstvo.
Mar bo ženski šport sploh še obstajal?
Zanikanje bioloških razlik med moškimi in ženskami dobi povsem nove razsežnosti pri vstopu moških v ženske športe. Moški v ZDA na nekaterih fakultetah že povsem legalno zmagujejo v ženski atletiki. »Se vam zdi to pravično?« se sprašuje Selina Soule, nekdaj prvakinja v atletiki, sedaj pa le tretja v svoji zvezni državi (pred njo sta dva biološka moška).
Ženske so se desetletja dokazovale na športnem področju in v tednu, ko se ravno navdušujemo nad uspehi naših orlic na zadnjem svetovnem prvenstvu, ne smemo pozabiti, da so ženski smučarski skoki olimpijska disciplina šele od leta 2014. Preboji ženskih disciplin bodo postali popolnoma irelevantni, če bodo v ženskih športih tekmovali moški – biološke razlike so očitne, zmagovalk (bioloških žensk) pa bo vedno manj.
Transseksualna ideologija zavzema prve vrste med zakonodajnimi predlogi
V zadnjih nekaj letih je zelo očitno, da se feminizem, ki bi se boril za ženske pravice, vedno bolj umika ideologiji, ki poleg družine ruši še koncept (ženskega) spola. Daleč smo od točke, kjer bi bila problematična operacija spremembe spola – ameriški predsednik je odkrit zagovornik spremembe spola 8-letnikov, ponekod v Kanadi pa te kot starša lahko kaznujejo, če temu nasprotuješ.
Da je ta ideologija že politična realnost, se je dokazalo prejšnji teden v ameriškem kongresu, ki je sprejel t.i. »equality act«, ki prepoveduje »kakršnokoli diskriminacijo na podlagi spolne identitete«. Gre za korak k individualistično-emotivno-avtoritarni družbenemu sistemu, kot je zapisal Domovinin komentator Gabriel Kavčič.
Joe Biden—who people tell us is not a radical—thinks 8 year olds should be able to be trans. This is complete far-left ideological insanity. pic.twitter.com/yveMveSuMx
— David Reaboi, Late Republic Nonsense (@davereaboi) October 16, 2020
Najbolj unikatna ženska lastnost in njena največja moč, je to, da lahko posreduje življenje, da je mama. In to je karierna odločitev, ki je ne more sprejeti noben moški, pa naj sE še tako trudi s pohabljanjem svojih spolovil.
Krhkost, za katero se splača boriti
Razlik med moškimi in ženskami je veliko, od interesnih, karakternih, čustvenih, nevroloških in bioloških. Najbolj unikatna ženska lastnost in njena največja moč je to, da lahko posreduje življenje, da je mama. In to je karierna odločitev, ki je ne more sprejeti noben moški, pa naj se še tako trudi s pohabljanjem svojih spolovil.
Ženska in pomen ženskosti je na Zahodu ogrožen zaradi pretirano emotivnega pogleda na »drugačne«, v svetu pa obstaja še ena redka vrsta – moški, ki zna živeti svojo vlogo bojevnika in varuha njenega dostojanstva. To je moški, ki zna brzdati svojo samozavest (ni šovinist), a stoji trdno zakoreninjen v krepostih in zna zaščititi njo v vsej njeni krhkosti.
In to krhkost se splača varovati pred nevarnimi čermi sodobne ideologije. Zato moramo praznovati dan žena. In zato bosta danes dobili rožice obe predstavnici nežnejšega spola, ki z menoj delita koronski mehurček.
JP Sears, konservativni Facebook komik, je potem, ko je dobil sina, slikovito ubesedil: »Feministke se lahko nekam zaletijo, saj je najbolj neverjetna stvar, ki jo lahko človek naredi, to, ko ženska otroka naredi, ga rodi in vzgoji. Očetje so kar ok, ampak se z mamo ne morejo kosati, ker pač nimajo mleka.«
Punce in ženske so ogrožene od norih medijev…in levičarskih agend…
In od stroke, ki je tiho. Takšne neumnosti bi pred leti strokovna javnost takoj zavrgla kot škodljive za ljudi. Tako pa so povozili sebe kot stroko.
Lgbt, zoofilija, pedofilija, prostitucija, in vse ostale deviacije- se vijejo v družinah. S tem okuženi člani družin- okužujejo, vede ali ne vede- otročke že takoj po rojstvu. Veliko ljudi izvaja doma- incest- saj so v svojce zaljubljeni, kar pa seveda ni Ljubezen. Zgolj Čistost Ljubezni preko Brezmadežnega Srca pa Bog.
Verni soljudje, ustavite kače deviacij v sebi ter znotraj družine, srčno želim. ???
Dobro povedano.
“Najbolj unikatna ženska lastnost in njena največja moč, je to, da lahko posreduje življenje, da je mama. In to je karierna odločitev, ki je ne more sprejeti noben moški, pa naj se še tako trudi s pohabljanjem svojih spolovil.”
?
Sedaj pa še nekaj v tem stilu, zakaj ženska ne more biti moški pa naj se še tako trudi. Seveda, če imate čas, gospod Nejc.
Hik, hik!
A se vam že kaj kolca po Trumpu?
Se hecate? Upam.
Težava modernega feminizma je, da zadev ne gleda v kontekstu. 100 let nazaj so si ženske začele izboriti volilno pravico, enake možnosti za karierni uspeh, enako plačilo za isto delo itd. S tem ni nič narobe. Danes pa je dejstvo, da kot je avtor dobro nakazal, so na številnih področjih ženske v prednosti pred moškimi.
In teh težav se ne da rešiti z opletanjem s pojmi kot je ”patriarhat” ”mačizem” ”seksizem”. Šolski sistem je danes krivično bolj prilagojen deklicam. V vzgoji in izobraževanju primanjkuje moških učiteljev zato je moški vzgojni vidik tam zanemarjen, celo odsoten. Številne državne službe so feminizirane in v oddelkih že prihaja do maltretiranja moških sodelavcev. V primeru ločitev, ki so že same po sebi travma za otroke ki so v tem najbolj prizadeti pa nato v Sloveniji otroke dajo izključno materam in nato očetom načrtno omejujejo stike z lastnimi otroki itd. In tega je še in še; prepovedovanje moškega obnašanja v družbi (npr. omejevanje dvorjenja – kaj je pri tem sploh dovoljeno), izkazovanja moških vrlin (odločno javno zagovarjanje stališč ter prevzemanje odgovornosti, k čemur teži vsak zdravi moški) ter posledično spodbujanje poženščenosti moških.
Da se takšne pogovore tabuizira res ni dobro IMHO.
Rokc
Popolnoma se strinjam s tem, kar ste napisali.
Res s tem, ko bodo kaznovali dvorjenje, bodo pohodili kulturo naših pradedov in zavirali, da bi moški osvajali dekleta in posledično bo tudi manj družin.
Vse to pa pripelje do propada NARODA ! Človeštvo pa bodo reševali le muslimani, ki ne poznajo ideologije feminizma.
Spoštovani Nejc Povirk, pripravili ste zeeelo dober članek, ki nam da razmislek, čemu imamo 8. marec.
Sicer pa je res, da nekateri zamenjujejo ENAKOPRAVNOST s pojmom enakost.
To da smo moški in ženska različni, nam je določila narava. Vsak, ki se bojuje proti naravi, potepra ravnovesje življanja.
Enakopravnost je vsem zajamčena.
S spolom pa se ni za igrati. IDEOLOGIJA spola je nevarna in jo bo človeštvo drago plačalo.
Ženske pa ostanimo PONOSNE, kajti dano nam je MATERINSTVO, ki bi ga morali smatrati za POKLIC, ki je bil od vedno spoštovan.
Danes pa bi Feministke temu rekle, da je staromodno biti ženska – poročena ŽENA, mama, babica….. Ženske imamo pravico ostati ženske in moškim dati pravico, da ostanejo moški.
Govor o ŽENSKIH kvotah, pa je prazno, naj bo na volitve in na delovno mesto postavljen ta, ki je SPOSOBNEJŠI – neglede na spol.
Moški in ženske pa naj si medsebojno pomagajo, tako doma, ko v politiki!
Absolutno.
Moderna družba je postala udobna. Varnost je zagotovljena, fizično delo pa nadomeščajo stroji in računalniki. Spodbuja se kredencializem in upogljivost. Okolje tako postaja vse bolj pisano na roke ženskam.
Ženski princip je prevzel družbo. Od odsotnih očetov, do izobraževalnega sistema, kjer so v popolni večini. Penetracija migrantov v naše države je nekaj, kar so volile ženske. Tudi politična korektnost. Moški ne bi nikoli v svoje države spustili na tisoče tujcev v najboljših vojaških letih.
Ženske vidijo državo kot nekakšno povečano gospodinjstvo. Moški vidijo državo kot pleme.
Oba principa morata biti v ravnotežju. To se zgodi, ko moški in ženska tvorita družino, osnovno celico družbe. Dandanes pa imamo en kup samskih žensk, kjer tega ravnotežja ni. In te ženske imajo en kup časa, da se ukvarjajo s političnimi temami. Ko ženski princip prevzame vodenje države, se začnejo problemi, ki se zdaj pojavljajo na zahodu.
Opažamo tudi, da postaja politični diskurz vedno bolj histeričen. Le zakaj? Prevlada ženskega principa, ki hrepeni po trdni moški strukturi.
Res ni pozitivno za družbo, kot celoto, da prevlada na vseh nivojih, le ŽENSKI PRINCIP.
Stoletja je veljalo, da družba in država, potrebujeta trdo JEDRO, ki ga predstavlja družina: oče, mati in otroci! “Moderni LGBT” pa ruši tradicionalno družino. Tudi Feministke so nekaj podobnega, ker ne sprejemajo tradicionalnih ženskih vlog. Prav to je vzrok, da se v Evropi nataliteta manjša.
Ideologija Feminizem, pa vse sprevrača na glavo. Da o teoriji spola niti ne govorimo.
Zagovorniki teorije spola, ki ga ne priznavajo, mislim, da ne priznujejo niti 8. marca, kot praznik žensk. Še čudno, da na “Filofaksu” niso še dali predloga, da je to praznik LJUDI.
Sama sem ponosna, da sem ženska in mati.
Bolj kot 8. marec, mi je pri srcu MATERINSKI DAN, 25. marca.
Bravo Kraševka! Ni je čez zdravo kmečko pamet!
Za zdravo družino, oče, mati, otroci, je doslej še največ naredila Cerkev.Že okrog petdeset let se posamezni duhovniki posvečajo skrbi za urejene zakone, ustanavljajo zakonske skupine, ki jih je danes ničkoliko po Sloveniji.V takih sredinah se rojevajo zaželeni, srečni otroci, ker starša zavestno delata na sebi, svojem medsebojnem odnosu in se kot vzgojitelja lastnih otrok nenehno izobražujeta.Vidite, tudi to je Cerkev, tolikokrat porinjena na stran in oblatena v javn diskurzu, tako imenovana nazadnjaška inštitucija!
Take družine so preverjeno zdravo seme naroda in malo je verjetnosti, da bodo njih otroci skrenili v razne deviantne prakse, feminizem in podobne zblojene novotarije! Seveda pa Cerkev dobro pozna razliko med Bogom in Hudičem! Mnogi pa z Bogom na hitro opravijo, potem pa si Hudič roke mane!
Čestitam vsem ženskam za 8.marec! Ponosna sem , da imamo volilno pravico in da gremo v smeri vedno večje enakopravnosti!
Osebno dam več na materinski dan, ker me je doletela milost, da imam otroke.Na ta dan pomolim tudi za vse tiste ženske, ki bi rade bile matere, pa iz različnih razlogov niso! Mnoge med njimi so se realizirale v duhovnem materinstvu, ko so vzorno poskrbele za sorodnike ali tuje otroke in jim podarile svojo ljubezen. Praznujmo torej! Ponosne, da smo kar smo,in izpolnjujemo svoje v zibel položene nam naloge!
Ob svoji precej visoki EMŠO in lastnih izkušnjah, si upam trditi, da je ob širokem naboru dejstev, še vedno največji problem prav ženska – ženski. Naj si bo to ob moškem partnerju njegova mati – tašča, sestra, ljubica ali hči. Zmaga tista, ki je najmočnejša. Da ne govorim o nekaterih spolno nepotešeneh šeficah, ki svoje podrejene znajo spraviti do psihiatra.
Pregovor pravi:
– Ženska ženski ne privošči.
– Ženska zavist in zloba rodita resnico.
Na srečo najdemo tudi izjeme.
Ženske so izgubule pamet in svoj ponos.Ne vedo več kakšno vlogo jim je namenila mati narava.