Med strankami ostaja pat pozicija moči. Prvi resen udarec dobila le podpora vladi.

Uredništvo
vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini smo primerjali septembrska in oktobrska merjenja javnega mnenja, ki ga je za Delo izvedla Mediana, za Večer in RTV SLO pa Ninamedia.

Razmerje moči med levico in desnico se bistveno ne spreminja, nekaj nihanja je opaziti zgolj pri določenih strankah. Potrjuje pa se trend padanja podpre vladi, kot ga je bilo zaznati že pri prejšnjem merjenju javnega mnenja. 

Ocena dela vlade


Čeprav se največji vladni stranki LMŠ, ki že mesece vodi v javnomnenjskih raziskavah, odstotek podpore ni bistveno zmanjšal, pa se je ta precej spremenil pri podpori dela vlade.

Septembra je Šarčeva vlada stala na 60 odstotkih, sedaj je teh že manj kot polovica (49,2). Precej pa se je povečal delež tistih, ki menijo, da vlada dela neuspešno (48,2 %). To pomeni, da se je delež obeh skupin praktično izenačil.

Vlada je dobre ocene dobivala vse od izvolitve s februarskim rekordom, ko je delo vlade kot uspešno ocenjevalo kar 70 odstotkov vprašanih. Očitno je, da se razpoloženje do uspešnosti dela vlade spreminja.

Poskočila le apatičnost volivcev


Zanimivo je od septembra do sedaj drastično poskočila apatičnost volivcev oziroma odločenost, da se volitev ne bodo udeležili. Tako je 15% vprašanih odgovorilo, da se volitev ne bi udeležilo, medtem ko jih skoraj 20% ne ve koga bi volilo. Za primerjavo: septembra je bilo takih, ki ne bi volili 9,8%, neodločenih pa okoli 17%.

Delo pa je oktobra izmerilo tudi priljubljenost politikov. Prvi trije ostajajo Borut Pahor, Marjan Šarec in Janez Lenarčič. Tradicionalno pa se na repu kolone znajdejo Miro Cerar, Janez Janša in Karl Erjavec.

Sile med strankami praktično nespremenjene


Na Domovini smo pripravili primerjavo opredeljenih glasov tj. tistih, ki so odgovorili, da bi se volitev udeležili ter so izrazili podporo eni izmed strank.

Ninamedia tradicionalno izmeri višjo podporo LMŠ in nižjo SDS v primerjavi zanketo Dela. Ravno tako pri Ninamedii več upov očitno polagajo v SMC, medtem ko je anketa Dela zaznala veliko razliko v podpori Slovenski nacionalni stranki Zmaga Jelinčiča.

Razliki v trendu rasti ali vpadanja med obema izvajalcema merjenja javnega mnenja lahko vidimo tudi pri NSi, SAB in Levici. Ninamedia kaže pozitiven trend za Novo Slovenijo, medtem ko Delova anketa kaže negativnega. Za Stranko Alenke Bratušek in Levico pa je situacija ravno obratna.

Očitno pa je, da se SLS velika medijska pojavnost v zadnjem času ni kaj dosti poznala in merjenje javnega mnenja še vedno kaže, da ostajajo zunaj parlamenta. Še dlje od parlamenta pa ostaja SMC z novim predsednikom Počivalškom, ki ga čaka veliko trdega dela, če se želi samostojno prebiti v parlament.





[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Padec podpore vladi, ki pa še vedno ima večino.
Občuten padec podpore vladi bi lahko bil pokazatelj, da so zakulisni spopadi med interesnimi lobiji, ki preko različnih medijev tolčejo na dan, Marjana Šarca vendarle nekoliko načeli. Afera SOVA ter dogajanje okrog nekdanjega generalnega sekretarja LMŠ, Kralja gotovo niso pripomogli k ugledu premierja Šarca. Predvsem se uresničujejo napovedi o Šarčevem temperamentu, ki ga očitno vse afere, ki ga obkrožajo v zadnjem času, dobro živcirajo. Komuniciranje preko družbenih omrežij s predsedniki opozicijskih strank in lastno koalicijo kaže na raven dialoga, ki ga pripisujemo kateremu izmed Šarčevih odrskih komičnih likov. Nevarno za njegovo vlado bi bilo, da bi se meja med odrom in realnost pogosto zameglila. Večkrat kot se bo, manj volivcev bo kupilo ustvarjeno podobo LMŠ kot LDS za 21. stoletja in Šarca kot reinkarnacijo vedno miroljubnega Drnovška. Toda ključno je to, kar doleti vsako vlado: potrebno je začeti sprejemati manj priljubljene ukrepe. Kajti vladanje, upravljanje z državo ni sestavljeno le iz deljenja "bonbončkov" in uresničevanja lepih obljub, ampak tudi sprejemanja odločitev, ki marsikomu niso všeč. Celotno obdobje Šarčeve vlade je ta marsikdo Levica, ki prikazuje aktualno vlado kot strašilo neoliberalizma ter izkoriščevalskega kapitalizma. Propaganda pred parlamentom in izsiljevanje za glasove v parlamentu je očitno modus operandi, ki bo Levico držal nad vodo. Trend rasti Socialnih demokratov, ki ga zaznava Ninamedia očitno kaže prednost etabliranih strank, ko pride do terenska dela in motivacije podpornikov tudi po volilnih opravilih. Tako Socialni demokrati kot Nova Slovenija so napovedali prenovo programa in lokalna posvetovanja s svojimi volivci. Očitno se to obema splača, saj imata pozitiven trend rasti. Je pa res, da si velikega preboja s t.i. pohodom na sredino Nova Slovenija ni uspela izboriti in jo čakajo koraki počasne konservativne in stabilne rasti, vsaj če velja sklepati po aktualnih trendih. V splošnem pa ostajamo v enaki pat pozicijo med levico in desnico v razmerju 1:2 in vlada tisti, ki ima večino. Glavni izziv slovenske desnice torej ostaja, kako izboljšati to temeljno razmerje, kajti le to na koncu šteje: razmerje sil na dan volitev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anketa Dela: Svoboda prvič pod 20 odstotki, koalicija v virtualnem parlamentu izgubila absolutno večino
  • 09. 10. 2023
SDS si je pridelala prvo mesto tudi v anketi Ninamedie
  • 21. 08. 2023
Spremembe zakona o verski svobodi neustavne in brez dialoga z verskimi skupnostmi
  • 08. 09. 2023