Marko Lotrič in Polona Rifelj: Potrebujemo razvojno usmerjeno desnosredinsko vlado

Intervju: Marko Lotrič (Fokus Marka Lotriča) in Polona Rifelj (SDS)

Pred volitvami smo se dotaknili ene ključnih tem v politiki – gospodarstva. O njem sta spregovorila Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus Marka Lotriča, ki zastopa politični trojček NSi, SLS in Fokus, ter Polona Rifelj (SDS, Celje).

Ekonomist dr. Mojmir Mrak je pred časom opozoril, da bo morala nova vlada opraviti temeljit pregled javnih financ. Kaj bo torej treba storiti najprej?

Marko Lotrič: Po besedah dr. Mraka napovedi za državo niso dobre. Državni proračun že zdaj ne pokriva vseh zakonskih obveznosti, kar pomeni, da živimo prek svojih zmožnosti. Če bomo tudi v prihodnje predvsem povečevali porabo, se bomo soočili z resnim strukturnim problemom, ki ga ne bo mogoče enostavno rešiti. Sam menim, da v Sloveniji preveč eksperimentiramo z različnimi ukrepi, namesto da bi sledili preverjenim rešitvam, ki bi dolgoročno zagotavljale stabilnost.

Polona Rifelj: Javno porabo bo treba jasno zamejiti, saj iz leta v leto narašča. Natančnega podatka za preteklo leto sicer nimam, vendar ocenjujem, da se že približuje 40 odstotkom slovenskega BDP, kar je zelo visoko. Takšna raven porabe dolgoročno ni vzdržna. Potrebni bodo rezi v javnem sektorju, vendar ne s posegi v socialne pravice ljudi, temveč z zmanjšanjem neučinkovite in pogosto netransparentne porabe. Preveč plačujemo za posamezne projekte, na primer za tire, kjer so cene tudi večkrat višje kot v sosednjih državah, pa tudi za medicinsko opremo. Kritična sem tudi do porabe na področju zunanjih zadev, kjer Slovenija namenja znatna sredstva za projekte v tujini, medtem ko doma pogosto primanjkuje sredstev za ključne potrebe. Ob tem ne smemo pozabiti, da Slovenci nimamo visokih dohodkov. Skoraj 900.000 ljudi sodi v prvi dohodninski razred. To pomeni, da velik del prebivalstva živi z relativno nizkimi prihodki.

Potrebni bodo rezi v javnem sektorju, vendar ne s posegi v socialne pravice ljudi, temveč z zmanjšanjem neučinkovite in pogosto netransparentne porabe.

Mednarodni denarni sklad opozarja, da je slovenski proračunski primanjkljaj glede na trenutne razmere previsok, vendar se o tem v javnih razpravah govori premalo, pogosto tudi ni na voljo jasnih in preglednih podatkov, ki bi omogočili resno razpravo.

Marko Lotrič: Res je, o številkah je pogosto težko govoriti, vendar so opozorila iz tujine zelo jasna. Tudi v okviru OECD smo že dobili sporočila, da so bile sprejete napačne odločitve, ki bodo vplivale tako na mednarodni položaj Slovenije kot na razmere doma. Če bi uvedli splošno davčno olajšavo, bi lahko pomembno razbremenili zaposlene, zlasti tiste z nižjimi dohodki. Pri povprečni plači bi to lahko pomenilo približno 200 evrov več mesečnega neto dohodka. Namesto tega smo z dvigom minimalne plače močno izenačili oziroma stisnili plačne razrede. Posledica je, da so razlike med plačami manjše, kar zmanjšuje motivacijo za delo, napredovanje in prevzemanje večje odgovornosti.

Danes v proizvodnji od 50 do 65 odstotkov zaposlenih prejema zelo podobno plačo, kar ni dobro za razvoj podjetij. Zato menim, da bi morali razmisliti o ukinitvi petega dohodninskega razreda, saj ta dodatno obremenjuje najbolj produktivne kadre in ne prispeva k večji učinkovitosti sistema. Sam si želim več konkurenčnosti. Zato predlagam uvedbo razvojne kapice pri približno 2,5-kratniku povprečne plače. S tem bi lahko zadržali domače strokovnjake in hkrati privabili tuje kadre, ki jih naše gospodarstvo potrebuje. Znanje in trud morata biti ustrezno nagrajena.

Če govorimo o socialni kapici, menim, da bi bila ta pri neto plači nekje med 5.500 in 6.000 evri. Do tega zneska bi posameznik plačeval vse prispevke enako kot vsi drugi, nad tem pragom pa določenih prispevkov ne bi več plačeval. Pri tem pa moramo biti zelo premišljeni in jasno določiti, katere kadre želimo s takšnimi ukrepi zadržati ali privabiti.

Polona Rifelj: Razvojna kapica pri samostojnih podjetnikih že obstaja, zato imamo na tem področju določene izkušnje. Tudi sama podpiram ukinitev petega dohodninskega razreda. Poleg tega predlagam, da se prvi dohodninski razred zniža s 16 na deset odstotkov, saj bi to neposredno pomagalo ljudem z najnižjimi dohodki in izboljšalo njihov socialni položaj.

Marko Lotrič: Pogosto slišimo, da dobički podjetij rastejo, vendar podatki kažejo drugače. Kljub temu da smo zvišali davek na dobiček na 22 odstotkov, se je pobralo manj davka kot prej, ko je znašal 19 odstotkov. To jasno kaže, da višje davčne stopnje ne pomenijo nujno višjih prihodkov v proračun. Sam zagovarjam 15-odstotno stopnjo davka na dobiček, saj bi bila ta bolj konkurenčna in bi spodbudila podjetništvo ter investicije. Ob tem moramo zagotoviti stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, podprto z ustrezno infrastrukturo, da bodo tuja podjetja videla Slovenijo kot privlačno destinacijo. Opažam tudi, da je slovensko gospodarstvo v veliki meri odvisno od nekaj velikih podjetij, medtem ko velik del manjših podjetij ustvarja nizko dodano vrednost. To pomeni, da kot celota ne izkoriščamo svojega potenciala, kar se kaže tudi v padcu dobičkov.

Kljub temu da smo zvišali davek na dobiček na 22 odstotkov, se je pobralo manj davka kot prej, ko je znašal 19 odstotkov.

Kako se spopasti z dejstvom, da je velik del proračuna že vnaprej porabljen?

Marko Lotrič: Prepričan sem, da imamo vsaj štiri pomembne vire, ki jih država ni znala izkoristiti. Eden izmed teh so evropska sredstva, kjer zaostajamo pri črpanju in s tem izgubljamo razvojne priložnosti. Drugi je področje korupcije, kjer se po ocenah izgublja več milijard evrov letno. Če bi ta denar potekal skozi zakonite in pregledne kanale, bi država že samo iz naslova davkov pridobila bistveno več prihodkov.

Polona Rifelj: Strinjam se, hkrati pa bi dodala, da Slovenija premalo investira v razvoj, stroje in tehnologijo, ki omogočajo višjo dodano vrednost. To je ključno za dolgoročno konkurenčnost. Poleg tega imamo nepredvidljivo poslovno okolje, kar investitorje odvrača in jih sili, da iščejo priložnosti drugje.

Slovenija premalo investira v razvoj, stroje in tehnologijo, ki omogočajo višjo dodano vrednost. To je ključno za dolgoročno konkurenčnost.

Kaj lahko pričakujejo upokojenci?

Marko Lotrič: Upokojencem moramo zagotoviti dostojanstvo. Nasprotujem obdavčitvi pokojnin, saj gre za ljudi, ki so delali 40 let in si zaslužijo mirno starost. Menim tudi, da jim moramo omogočiti, da delajo, kolikor želijo, brez nepotrebnih omejitev, saj lahko s svojim znanjem in izkušnjami še vedno pomembno prispevajo v družbi.

Polona Rifelj: Predlagam, da bi se pokojnine usklajevale dvakrat letno – delno z inflacijo in delno z rastjo plač. Če bi učinkoviteje upravljali državno premoženje, bi lahko omogočili tudi izplačilo 13. pokojnine, kar bi mnogim upokojencem bistveno izboljšalo položaj. Kar se tiče samostojnih podjetnikov, menim, da so med najbolj prizadetimi, zlasti normiranci. Predlagamo dvig praga za normirance na 150.000 evrov prihodkov in 75.000 evrov za popoldanske dejavnosti ter enostavnejšo obdavčitev z upoštevanjem normiranih stroškov. Pomembno je tudi, da ne omejujemo podjetniške svobode, saj to spodbuja sivo ekonomijo, ki dolgoročno škodi državi. Zato poudarjam pomen t. i. davčnega sidra – to pomeni stabilen, predvidljiv davčni sistem brez pogostih sprememb, kar povečuje zaupanje podjetnikov in investitorjev.

V kampanji je malo govora o t. i. vitki državi. Kaj to pomeni?

Marko Lotrič: Vitka država pomeni učinkovito, racionalno organizirano državo, ki z manj sredstvi doseže več. Državno upravo čaka val upokojevanja, zato moramo zaposlovati premišljeno in le tam, kjer je to nujno potrebno. Zavzemam se za manj ministrstev in boljšo organizacijo javnega sektorja. Pomembna je tudi razpršenost državnih institucij. Na primer, posamezne službe bi morale biti umeščene v regije, kjer imajo največ smisla. S tem bi razbremenili promet v Ljubljani in spodbudili razvoj drugih delov države.

Polona Rifelj: Menim, da se ljudje pogosto sploh ne zavedajo, koliko dejansko plačujejo za zdravstveni sistem. Ta je po mojem mnenju zastarel in potrebuje temeljito reorganizacijo.

Marko Lotrič: Pravna država ne pomeni le delovanja sodišč, temveč učinkovitost celotnega sistema, vključno z upravnimi postopki in delovanjem institucij.

Polona Rifelj: Velika podjetja pomembno prispevajo k slovenskemu gospodarstvu, vendar moramo poskrbeti, da bomo obdržali tudi domače kadre in vodstvene strukture. Ne smemo dovoliti, da se znanje in kapital prelivata v tujino. Hkrati pa moramo bolj podpreti mala in družinska podjetja, saj ta predstavljajo stabilno jedro našega gospodarstva in ostajajo v Sloveniji.

Marko Lotrič: Ključno je, da pridobimo čim več davkoplačevalcev in jih hkrati manj obremenimo. Le tako bomo preprečili odhode v tujino in dolgoročno okrepili javne finance ter gospodarsko rast.

Polona Rifelj: Kot zgled lahko vzamemo države, kot sta Češka in Poljska, ki uspešno privabljata tuje investicije in ustvarjata bolj konkurenčno poslovno okolje. Tam denar v večji meri ostaja doma, hkrati pa imajo bolj spodbudno davčno politiko.

Kaj pa promet?

Marko Lotrič: Poleg cestnega moramo nujno razvijati tudi železniški in pomorski promet. Potrebujemo bolj pretočne ceste, dodatne povezave in širitev ključnih prometnic, zlasti ljubljanske obvoznice. Zelo pomembna bi bila tudi izgradnja šestpasovnice okoli Ljubljane. Ob dokončanju druge cevi predora Karavanke bo promet še dodatno narasel, zato moramo biti pripravljeni. Ključen projekt je hitra železniška povezava med Ljubljano in Mariborom, poleg tega pa moramo bistveno povečati delež tovora, ki se prevaža po železnici. Pomembno je tudi razvijati regionalne ceste in izboljšati celotno prometno povezljivost države.

Za konec še vprašanje o nepremičninskem davku. Je ta potreben?

Marko Lotrič in Polona Rifelj: Ne.

Nasvet volivcem pred nedeljskimi volitvami?

Polona Rifelj: Volite desno.

Marko Lotrič: Razvojno usmerjena desnosredinska vlada lahko ljudem omogoči, da v Sloveniji dobro živijo, delajo in tudi dobro zaslužijo.

(D243: 28-29)