Manjšinski mnenji: logika večine ustavnih sodnikov potencialno odpira posvojitev otrok tudi v druge skupnosti

Foto: depositphotos.com

Odločitev šestih ustavnih sodnikov, da zaobidejo referendumsko voljo Slovencev glede narave zakonske zveze ter posvojitve otrok v istospolne skupnosti ter ignorirajo pravno dejstvo, da otrok ni pravica, buri duhove v javnosti, ne samo laični, temveč tudi pravni. 

Razloge za to najdemo v odklonilnih ločenih mnenjih dveh od treh ustavnih sodnikov, ki so glasovali drugače od večine. Ddr. Klamen Jaklič opozarja na odsotnost logično-konsistentnega odgovora večine, zakaj natančno gre za neupravičeno izključitev istospolne manjšine iz zakonske zveze in skupne posvojitve otrok.

Dr. Rok Svetlič pa opozarja na ignoriranje dejstva, da že obstaja Zakon o partnerski zvezi, ki istospolne postavlja v enak pravni položaj (z dnema izjemama), glede posvojitve otrok pa, da ni jasno, na katero človekovo pravico se nanaša domnevna kršitev 14. člena Ustave v tem primeru. 

Sledeč logiki večne, kot izhaja iz ločenih mnenj obeh pravnikov, pa se  na “seznam” za posvojitev otrok, poleg istospolnih parov, lahko uvrstijo tudi druge osebe najrazličnejših statusov in zveze, kot so poligamna, incestna itd.

Kot smo izvedeli včeraj, je zakonska zveza kot skupnost moža in žene po novem neustavna, saj mora vključevati tudi istospolne zveze, čeprav je njihova enakopravnost v obliki partnerske skupnosti v obstoječi zakonodaji že zagotovljena (z izjemo posvojitve otrok (pa še tu je omogočena t.i. enostranska posvojitev) in oploditve z biomedicinsko pomočjo). Obenem pa mora država istospolnim parom omogočiti, da se uvrstijo na seznam za posvojitev otrok.

Večina ustavnih sodnikov sicer priznava, da pravica do posvojitve otrok ne obstaja, kljub temu pa mora “zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev.” 

Ali to, da sta edini naravni vir človeškega življenja, zvezi moškemu in ženske daje poseben pomen?

Dvojni doktor prava Klemen Jaklič v uvodu svojega odklonilnega ločenega mnenja sporoča, da je obravnavano vprašanje s področja njegove specializacije (ustavnega prava), zato razpravam okoli tega budno sledi skozi celotno kariero.

Izpostavlja dva pristopa k vprašanju zakonske zveze, in sicer tradicionalni, utemeljen na ideji, da je zakonska zveza nekaj posebnega, podeljenega zvezi moškega in ženske, torej
zvezi, iz katere se po naravi lahko rodi in v družinskem zavetju vzgaja potomstvo.  To pa je temelj skupnosti in vir nadaljevanja človeškega življenja ter s tem človeštva kot takega. Kar pa je sam vir življenja, ima zakonska zveza moža in žene poseben status, vključno z možnostjo skupnega posvajanja otroka.

“Modernejši” pristop pa razlaga, da ne more biti večina, kaj šele država, tista, ki posameznikom od zunaj določa telos zakonske zveze in družine. Če dva odrasla človeka pristno svobodno želita (“consenting adults”), da bi tudi njuna zveza štela za zakonsko zvezo in da bi ob tem prav tako lahko posvojila otroke, pa na slednje in kogarkoli tretjega to nima posebnega škodljivega učinka, potem ni razloga, razlaga moderni pristop, da bi kdorkoli (kaj šele država) to lahko upravičeno preprečil.

Jaklič nadalje opozarja, da je pri obeh pristopih treba dopustiti možnost, da ju bodisi vodi goli razumsko logični argument bodisi “tradicionalni”, oziroma “moderni” stereotip. Odkriti morebitni stereotip pa je mogoče z logičnorazumskim preverjanjem notranje konsistentnosti zastopanih stališč oziroma njihovih nosilnih razlogov.

Ddr. Klemen Jaklič: “Zgolj tiste rešitve, ki temeljijo na notranje konsistentni logiki, so lahko potencialno take, ki ne temeljijo na stereotipu. Nasprotno, stališča, ki niso notranje konsistentna, dokazano temeljijo na vzgibih izven razuma oz. logike, praviloma na stereotipu (lažnem občutku resnice).”

In ravno tu, opozarja ddr. Jaklič, nastopi težava večine, saj glede ključnega vprašanja: zakaj natančno gre za neupravičeno izključitev istospolne manjšine iz zakonske zveze in skupne posvojitve otrok, njegovi kolegi ne ponudijo logično-konsistentnega odgovora oziroma se
temu z argumentativno praznino izognejo.

Če bi odločitev temeljila na prej opisanem jedrnem argumentu te smeri, ki pravi, da v kolikor to ne škodi tretjim, “niti večina niti država nimata pravice dvema svobodnima odraslima preprečevati njunega lastnega videnja namena (telosa) zakonske zveze in družine”, potem bi to na prvi pogled logično-konsistentno pomenilo, da morajo tudi druge manjšinske skupine
svobodnih odraslih imeti to isto pravico – skleniti zakonsko zvezo in posvojiti otroke, denimo poligamne zveze, (sterilizirani) incestni pari svobodnih odraslih posameznikov ter številni drugi nekonvencionalni pari, ki menijo, da so neupravičeno izločena manjšina.

Ddr. Jaklič: “Jedrni argument “modernega” pristopa, če naj bo konsistenten, na prvi pogled zahteva radikalnejšo spremembo – dopustitev zakonske zveze in možnost posvojitve vsem odraslim predstavnikom nekonvencionalnih manjšin, ki takšno svojo željo izrazijo resnično svobodno in po in pri tem ne škodujejo tretjim bolj, kot to velja za skupine konvencionalnih parov.”

Druga od konsistentnih rešitev je po Jakličevo priznanje, da jedrni argument “modernega” pristopa ne vzdrži, ker logično vodi predaleč, in da torej tradicionalni pristop, ki zvezi moškega in ženske pripisuje poseben pomen (telos), do manjšin kot ena od zakonodajalčevih
možnosti ni neupravičeno izključujoč kot edini naravni vir človeškega življenja.

Morda pa, tako Jaklič, obstaja tudi tretja pot, ki uspe prepričljivo obrazložiti, zakaj so na
ustavni ravni izmed raznovrstnih manjših zgolj istospolni pari tisti, pri katerih gre
za neupravičeno izključitev iz možnosti sklepanja zakonske zveze in posvojitve
otrok.

Toda, kot pravi, je potem to treba nasloviti in obrazložiti, obenem pa pokazati, kako je
morda tudi takšna rešitev (ki izključuje ostale manjšine svobodnih odraslih, ki ne
škodujejo tretjim bolj kot skupine konvencionalnih parov) vseeno notranje
konsistentna z jedrnim argumentov “modernega” pristopa.

Jaklič izpostavlja, da večina sodnikov nobenega od teh, za obravnavano vprašanje odločilnih izzivov, ni niti naslovila, niti ni nanje poskusila odgovoriti ob razpravi. “S tem zaenkrat ni
uspela izkazati, da njena odločitev temelji na golem razumsko-logičnem temelju
(ustavno korektnem nosilnem razlogu), kot bi morala, in ne morda le na modernem stereotipu, ki bi bil močnejši od zavezanosti pravni argumentaciji.”

Dr. Svetlič: Ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve

Vir: Zajem zaslona/YoutTube

Misel iz podnaslova priznava tudi odločba večine v 38. točki, ko zapiše: “Drži, kot
meni Vlada, da pravica posvojiti otroka ni človekova pravica oziroma temeljna
svoboščina.”

“Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre?” se zato sprašuje ustavni sodnik dr. Rok Svetlič. Saj, če gre za neenak dostop do pravnega položaja, ki ni človekova pravica, ni mogoče govoriti o kršitvi 14. člena Ustave.

Nadalje piše, da je US zavzelo pristop, po katerem se za obravnavo na podlagi te ustavne določbe ne zahteva predhoden izkaz posega v določeno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino, ampak za obravnavo z vidika ustavne prepovedi diskriminacijskega obravnavanja zadošča že obstoj določene povezave s človekovo pravico.

“Toda to, da ni več potrebno izkazati ‘posega v določeno človekovo pravico’, še ne pomeni, da ni treba izkazati ničesar,” meni in dodaja, da je vseeno potrebno domnevno
kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave vsaj umestiti na horizont neke človekove
pravice.

To zadrego skuša večina sodnikov rešiti tako, da sodelovanje v (nekem) postopku izolira kot
samostojno pravico, upravičeno do pravnega varstva: “ZZZDR oziroma zdaj veljavni DZ
raznospolnima partnerjema sicer res ne dajeta pravice do skupne posvojitve
(konkretnega) otroka. Vendar pa jima zagotavljata možnost, da se uvrstita na seznam
kandidatov za skupno posvojitev,” piše v odločbi večine.

Ampak “možnost uvrstiti se na seznam”, neodvisno od izpolnjevanja pogojev
postopka in njegovega smotra kot pravno varovane dobrine, je po Svetličevo pojmovno povsem nevzdržna. “V tem primeru se na “seznam” za posvojitev otrok, poleg istospolnih parov, uvrstijo tudi druge osebe najrazličnejših statusov (samske osebe, dva sorodnika itd.)”

Dr. Rok Svetlič: “Z argumentacijo, na kateri temelji odločba, se odpira bianco možnost za utemeljevanje protiustavnosti katerekoli določbe.”

“To ne pomeni, da zakonodajalec ne sme sprejeti ureditve, ki bi istospolnim parom
omogočala posvojitev,” še dodaja Svetlič. “Toda odločitve zakonodajalca ni mogoče obiti z angažmajem Ustavnega sodišča.”

16 komentarjev

  1. Ko bodo ptiči odfrčali bo potrebno sprejeti zakon, da se ustavnega sodnika, ki sodi v nasprotju z ustavo pošlje na prestajanje kazni; 5 let strogega zapora. Kazen potrdijo državljani na referendumu z navadno večino. Zakon velja tudi za nazaj, dejanje ne zastara.
    Pravna država ne pomeni diktature sodnikov in odvetnikov temveč sojenje striktno po črki ustave in zakonov. Sodniki, ki se tega ne držijo sodijo v zapor.

  2. Ko so na tapeti ustavni sodniki, ena zgodbica iz zdravstva. Pred meseci so se na eni izmed klinik odločali, komu podeliti redko in drago zdravilo za neko med populacijo dokaj razširjeno bolezen. Posebna zdravniška komisija je sklenila, da so do štirih odmerkov, kolikor so jih imeli, med vsemi tisoči in tisoči pacienti strokovno najbolj upravičeni naslednji: gospa glavna sestra, gospod škof, gospod ustavni sodnik in še ena živina z vezami.

  3. Vrlemu gospodu Alešu Primcu – vse dobro. In hvala mu za njegov trud v dobro slovenskih otrok in družin. Ponavljam.
    Dober dan Bogdaj vsem. Seveda naj se javno priznani akterj “proti-LGBTITD, GIBANJA – KAR JAVNO korektno in z argumenti – ANGAŽIRAJO.
    Ustavni sodniki so samo še 1x več dokazali, kako neuporabno ali celo zelo škodljivo je
    “PRAVO”
    V ROKAH IN V GLAVAH – HUMANO IN ETIČNO NEČUTEČIH LJUDI.
    Kar njih otroke ali vnuke naj dajo v posvojitev in v “vzgojo” znano ekscesnim in vedenjsko spornim oz. vedenjsko “nemogočim” pripadnikom LGBTITD-JEV.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
    Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLAD INE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI

  4. Recimo, da se Brajdić ali Hudorovec znajdeta pri socialnem skrbstvu z zahtevo, da jima omogočijo posvoiti tujega otroka, a jima je država dolžna ugoditi?

    Bi bil za zavrnitevzahteve dovolj tehten razlog dejstvo, da se otrok pri njima ne bo nalezel delovnih navad?

    • BRAVO VRLI GOSPOD MEFISTO !
      Nedvomno ste bister človek, z dobrim smislom za humor.
      Kot knjižničar sem poznal precej rejenčkov. Z vsemi je bilo kasneje vse v redu, če so bili dani v rejo v normal familije z več lastnih otrok, v delovno, pošteno okolje.
      Z otroki iz t.i. “domske vzgoje” je po mojih info – slabše: fantje zapadejo v krimininal, dekleta pa – žal – v prostitucijo.
      Kakšni so sedaj kriteriji za dajanje otrok v rejništvo – ne vem. Bi bilo pa zanimivo vedeti – javno za te kriterije.
      Moja pokojna mama je bila takoj po vojni celo vodja, krajši čas – DOMA ZA SIROTE VOJNE – V KAMNIKU: povedala mi je, da je bilo soglasje matere obvezno – ko se je otroka dalo v rejo npr.. na kako kmetijo.
      ŠALA Mislim, da okolje, kjer matere prepevajo otrokom take uspavanke kot je spodnja – nikakor ni primerno kot okolje, v katerega bi se dajalo sirote – v rejo.
      USPAVANKA: ” AJDE MALI, SPAVAJ, SAMO RASTI, DA ŠTO PRE NAUČIŠ – KRASTI. AKO NE NAUČIŠ KRASTI – NEMOJ NI DORASTI” konec ŠALE
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
      Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLAD INE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI

      • Očitno je ob tej uspavanki odraslo kar precej Slovencev.

        Le nagrada v višni 1,9 milijona Evrov je lahko sad poštenega in koristnega dela.

  5. ja, kot sem včeraj napisal, koristi otrok se ni upoštevalo, sta pa ločeni mnenji vseeno vredni branja in dobro pojasnjujeta mojo prvo poved v včerajšnjem komentarju o Pandorini skrinjici. sedaj bo lahko kdorkoli v imenu enakosti zahteval karkoli. in če ji/mu ne bo ugodeno, potem Bog se usmili uradnice in uradnika, ki bosta gledala širše. pribili ju bodo na križ.

    • Imate prav.
      žLGBT bo kmalu uspostavila DIKTATURO, ko moramo biti vsi enaki – “Pri pogrnjeni mizi”.

      Vendar tam, kjer se – kosi, koplje, orje, žanje, mesi kruh….. pa bodo aktivisti “vsi enaki – ležali v senci”.

      Tem ljudem se gre predvsem za UŽITKE, dolžnosti pa so “drugorazredne”.

      Zašćite je potreben ŠIBKEJŠI in v tem primeriu je šibkejši otrok.

      Aktivisti LGBT imajo vse pravice iz dela, izobrazbe, sklenitve zakonske skupnosti, verske oskrbe, dedovati po partnerju, bolovanje za nego partnerja….. Mislim, da jim nobena pravica ne manka.
      Zato pa lahko zahtevamo: “Roke proič, od NEDOLŽNIH – tujih otrok” !

  6. Hja, vcasih je za razumevanje neke teme treba iti dlje v clovesko preteklost. Cemu sploh « zakonska zveza »? Ce je tak status razvodenen, potem lahko zvezo mirno odpravimo.
    Ali je pa mogoce za clovesko druzbo to pomembna kategorija? Pomembna za njen obstoj?
    Vec kot ocitno je, da so socialne zveze med pari dokaj krhke in rade razpadejo. Na skodo razpadlega para in na skodo druzbe. Ze pred tisocletji so ocaki prisli do spoznanja, da je treba zvezo med moskim in zensko nekako zacementirati, tako da ne razpade ob vsaki sapici. Zato so celo dolocili, da je « zvezo sklenil Bog » in je zato clovek ne bi mogel razkleniti. Tako pomembno se je zdelo, celo v casih, ko je bilo otrok bolj prevec, kot premalo.
    Danes je otrok odlocno premalo. Torej bi bila logika zakonsko zvezo se bolj zacementirati in narediti privilegirano. Ampak trend gre v ravno nasprotno smer, v vedno bolj razrahljano definicijo in zascitenost zakonske zveze. Efekt tega utegne biti porazen za druzbo, za prezivetje druzbe. Ze sedaj smo druzba starcev in cez par deset let bomo nedelujoca druzba.

    • Dobro povedano.
      Družino so začeli rušiti kmalu po Svobodi 1945, ko se določeni poklici niso smeli poročiti CERKVENO.

      Pote, so družino še bolj skrhali, ko POROKA ni bila več potrebna, ampak je bilo dovolj, da sta dva živela skupaj. Verjetno so to zlobirali odvetniki, ki imajo po razhodu takih zvez več dela z dokazovanjem, da so člani določene skupnosti z nekom živeli, ker uradnega papirja ni.
      Tu se je odvetnikom zaslužek povečal.

      Sedaj so SODNIKI na US spet zadali Klasični družini “Nož v hrbet” in počasi bo DRUŽINA “izkrvavela” in usahnila…..

      Človeštvo bo postalo tako “sodobno”, kot živali v GOZDU, kjer ni nič pomembno kdo s kom “s…a”. Vprašanje pa je, kdo bo potem odgovoren za VZGOJO OTROK?
      Mogoče pa te potrebe o vzgoji niti ne bo, če bodo skupaj spali samo istospolni?

      Tako UNIČENJE osnovne celice družbe, bi moralo privesti tudi sodnike pred sodišče. Tu pa nastane problem, ker “vrana vrani ne skljuje oči”.

      Ali je še vedno dovoljena ULICA, kjer se lahko protestira na neprijavljenih shodih?

Komentiraj