Lezbični par toži katoliško dobrodelno organizacijo, ker mu ni omogočila posvojitve begunskega otroka

Uredništvo

Lazbični parFatma Marouf in Bryn Esplin (vir slike: youtube)
Poročeni lezbijki, profesorici z univerze Texas A&M, sta minuli teden vložili tožbo proti lokalni katoliški dobrodelni organizaciji, ki se ukvarja z urejanjem posvojitev begunskih otrok, ker je zavrnila njuno prošnjo za posvojitev begunskega otroka. 

Predstavniki katoliške dobrodelne organizacije s kraja Fort Worth so namreč lezbičnemu paru razložili, da njuna zveza "ne odseva svete družine," s čimer sta po prepričanju profesoric bili diskriminirani na podlagi spolne usmeritve, piše Catholic News Agency.  

Katoliške dobrodelne organizacije so v ZDA pomembne izvajalke programov v zvezi z begunskimi otroki brez spremstva, ključno z iskanjem in zagotavljanjem skrbnikov za posvojitve teh otrok. Za te namene tudi prejemajo sredstva od ameriškega Urada za zdravje in človeške vire.

Pri svojem delu katoliški izvajalci programov sledijo katoliškemu nauku, seveda znotraj pravnega okvirja, ki določa njihovo delo. A profesorici Fatma Marouf in Bryn Esplin, poročeni že tri leta, ki sta si zaželeli posvojiti kakšnega od begunskih otrok, menita, da jima organizacija krati ustavne pravice.

Zato sta proti njej in hkrati tudi proti pristojnemu državnemu uradu vložili tožbo, ker se čutita diskriminirani na podlagi spolne usmerjenosti. V tožbi pišeta, da je organizacija s sklicevanjem na vero pri izvajanju zveznih programov otroškega skrbstva kršila ustavo. Sredstva zanje namreč dobivajo s strani Urada za zdravje in človeške vire, zato zavrnitev pomeni nezakonito dejanje na podlagi verskega preizkusa, še trdita.

"Ob zavrnitvi sem občutila šok, razočaranje in jezo," je svoje občutke za Washington post opisala Maroufova. Lezbični par je za ta časopis še dejal, da ne vesta za nobeno drugo agencijo, ki bi izvajala program posvojitve begunskih otrok.

Od tožbe pričakujeta bodisi spremembo tovrstne politike katoliških dobrodelnih organizacij, bodisi prenehanje financiranja njihovih programov iz davkoplačevalskega denarja.

Škofje: v imenu tolerance se nas ne tolerira


Toženo katoliško dobrodelno organizacijo Fort Wortha so medtem odločno podprli teksaški škofje. V skupni izjavi so zatrdili, da je tovrstna praksa tako v skladu s katoliškim naukom kot vsemi zveznimi predpisi povezanimi s financiranjem od pristojnih državnih uradov.

"Mednarodni program rejništva in posvojitev, ki ga izvajajo katoliške dobrodelne organizacije Fort Wortha, je zvest poslanstvu Cerkve po skrbi za revne in ranljive," je v izjavi dejal lokalni škof  Michael Olson.

"Najti skrbnike in druge oblike pomoči za begunske otroke je težko delo in katoliške dobrodelne organizacije so pogosto gonilna sila tega poslanstva," poudarja Olson. Po njegovem bi bilo tragično, če pomoči, tako pomembne za otroke, odrinjene na rob družbe, ne bi več mogle zagotavljati "v skladu z vrednotami evangelija in družine".

"V imenu tolerance se nas ne tolerira," so še opozorili teksaški škofje. V skupni izjavi so spomnili, da vsi pari, ki si želijo posvojitve, lahko v Teksasu "z lahkoto najdejo regionalno agencijo, ki bo ugodila njihovim željam," pri čemer so navedli celo kontaktne podatke pristojne osebe.

V minulih letih je bilo v drugih zveznih državah v ZDA še nekaj zelo podobnih primerov. Večina se jih je po sodnem pritisku končala z ukinitvijo programov posvojitev in skrbništva v okviru katoliških dobrodelnih organizacij.

KOMENTAR: Uredništvo
ZDA so vzorčna družba za opazovanje, kaj popolno popuščanje zahtevam LGBTQ prinese v praksi
Če smo v prejšnjem članku o ruski predvolilni propagandi prikazali eno skrajnost odnosa do istospolnih, sedaj predstavljamo situacijo še iz povsem nasprotne skrajnosti. Ob zahtevah za spremembe zakonodaje v zvezi s tako imenovanimi "pravicami" LGBTQ svarila, kaj vse to lahko potegne za seboj, mnogi označujejo za preganjavico, pretiravanje, celo izraz nestrpnosti. A praksa iz ZDA, kjer so pod vladavino demokratov na tem področju popolnoma popustili, nazorno kaže, kaj podleganje tem interesom v vsakdanjih družbenih situacijah dejansko pomeni. Ne držijo namreč trditve, da zadostitev njihovim interesom ne posega v življenje drugih ljudi, kot, v skladu s parolo "živi in pusti živeti", radi trdijo. Kot vidimo na številnih primerih (na Domovini smo jih izpostavili že kar nekaj), izpodbijajo pravice drugače mislečih pri izvajanju družbenih dejavnosti po njihovi veri in prepričanju. In to ne zato, ker ne bi imeli druge izbire, temveč iz principa po doseganju svojega cilja. Lezbični profesorski par bi lahko brez težav dosegel cilj (če je to res njegov cilj) - posvojitev otroka - mimo katoliške organizacije, ki se s tem ukvarja, saj je še na voljo mnogo drugih. Prav tako bi kakšen drug par lahko naročil torto, okrasitev, fotografiranje ... poročnega obreda drugje kot pri nekom, ki ima verske zadržke do istospolnih porok. Ampak oni vztrajajo pri storitvah prav teh, z namenom, da jih bodisi prisilijo k odstopu od njihovih prepričanj, bodisi na sodišču poslovno in finančno uničijo. Na koncu torej ne gre za vprašanje pravic in enakopravnosti, ki jim je, in prav je tako, družbeno zagotovljena. Temveč za to, da se njihovo prepričanje o edini sprejemljivi družbeni ureditvi vsili tudi drugače mislečim. Ne samo preko družbenega pritiska in potiskanja v "geto tišine", temveč tudi preko vzvodov državne oblasti.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike