Lezbični par toži katoliško dobrodelno organizacijo, ker mu ni omogočila posvojitve begunskega otroka
Poročeni lezbijki, profesorici z univerze Texas A&M, sta minuli teden vložili tožbo proti lokalni katoliški dobrodelni organizaciji, ki se ukvarja z urejanjem posvojitev begunskih otrok, ker je zavrnila njuno prošnjo za posvojitev begunskega otroka.
Predstavniki katoliške dobrodelne organizacije s kraja Fort Worth so namreč lezbičnemu paru razložili, da njuna zveza "ne odseva svete družine," s čimer sta po prepričanju profesoric bili diskriminirani na podlagi spolne usmeritve, piše Catholic News Agency.
Katoliške dobrodelne organizacije so v ZDA pomembne izvajalke programov v zvezi z begunskimi otroki brez spremstva, ključno z iskanjem in zagotavljanjem skrbnikov za posvojitve teh otrok. Za te namene tudi prejemajo sredstva od ameriškega Urada za zdravje in človeške vire.
Pri svojem delu katoliški izvajalci programov sledijo katoliškemu nauku, seveda znotraj pravnega okvirja, ki določa njihovo delo. A profesorici Fatma Marouf in Bryn Esplin, poročeni že tri leta, ki sta si zaželeli posvojiti kakšnega od begunskih otrok, menita, da jima organizacija krati ustavne pravice.
Zato sta proti njej in hkrati tudi proti pristojnemu državnemu uradu vložili tožbo, ker se čutita diskriminirani na podlagi spolne usmerjenosti. V tožbi pišeta, da je organizacija s sklicevanjem na vero pri izvajanju zveznih programov otroškega skrbstva kršila ustavo. Sredstva zanje namreč dobivajo s strani Urada za zdravje in človeške vire, zato zavrnitev pomeni nezakonito dejanje na podlagi verskega preizkusa, še trdita.
"Ob zavrnitvi sem občutila šok, razočaranje in jezo," je svoje občutke za Washington post opisala Maroufova. Lezbični par je za ta časopis še dejal, da ne vesta za nobeno drugo agencijo, ki bi izvajala program posvojitve begunskih otrok.
Od tožbe pričakujeta bodisi spremembo tovrstne politike katoliških dobrodelnih organizacij, bodisi prenehanje financiranja njihovih programov iz davkoplačevalskega denarja.
Toženo katoliško dobrodelno organizacijo Fort Wortha so medtem odločno podprli teksaški škofje. V skupni izjavi so zatrdili, da je tovrstna praksa tako v skladu s katoliškim naukom kot vsemi zveznimi predpisi povezanimi s financiranjem od pristojnih državnih uradov.
"Mednarodni program rejništva in posvojitev, ki ga izvajajo katoliške dobrodelne organizacije Fort Wortha, je zvest poslanstvu Cerkve po skrbi za revne in ranljive," je v izjavi dejal lokalni škof Michael Olson.
"Najti skrbnike in druge oblike pomoči za begunske otroke je težko delo in katoliške dobrodelne organizacije so pogosto gonilna sila tega poslanstva," poudarja Olson. Po njegovem bi bilo tragično, če pomoči, tako pomembne za otroke, odrinjene na rob družbe, ne bi več mogle zagotavljati "v skladu z vrednotami evangelija in družine".
"V imenu tolerance se nas ne tolerira," so še opozorili teksaški škofje. V skupni izjavi so spomnili, da vsi pari, ki si želijo posvojitve, lahko v Teksasu "z lahkoto najdejo regionalno agencijo, ki bo ugodila njihovim željam," pri čemer so navedli celo kontaktne podatke pristojne osebe.
V minulih letih je bilo v drugih zveznih državah v ZDA še nekaj zelo podobnih primerov. Večina se jih je po sodnem pritisku končala z ukinitvijo programov posvojitev in skrbništva v okviru katoliških dobrodelnih organizacij.
Predstavniki katoliške dobrodelne organizacije s kraja Fort Worth so namreč lezbičnemu paru razložili, da njuna zveza "ne odseva svete družine," s čimer sta po prepričanju profesoric bili diskriminirani na podlagi spolne usmeritve, piše Catholic News Agency.
Katoliške dobrodelne organizacije so v ZDA pomembne izvajalke programov v zvezi z begunskimi otroki brez spremstva, ključno z iskanjem in zagotavljanjem skrbnikov za posvojitve teh otrok. Za te namene tudi prejemajo sredstva od ameriškega Urada za zdravje in človeške vire.
Pri svojem delu katoliški izvajalci programov sledijo katoliškemu nauku, seveda znotraj pravnega okvirja, ki določa njihovo delo. A profesorici Fatma Marouf in Bryn Esplin, poročeni že tri leta, ki sta si zaželeli posvojiti kakšnega od begunskih otrok, menita, da jima organizacija krati ustavne pravice.
Zato sta proti njej in hkrati tudi proti pristojnemu državnemu uradu vložili tožbo, ker se čutita diskriminirani na podlagi spolne usmerjenosti. V tožbi pišeta, da je organizacija s sklicevanjem na vero pri izvajanju zveznih programov otroškega skrbstva kršila ustavo. Sredstva zanje namreč dobivajo s strani Urada za zdravje in človeške vire, zato zavrnitev pomeni nezakonito dejanje na podlagi verskega preizkusa, še trdita.
"Ob zavrnitvi sem občutila šok, razočaranje in jezo," je svoje občutke za Washington post opisala Maroufova. Lezbični par je za ta časopis še dejal, da ne vesta za nobeno drugo agencijo, ki bi izvajala program posvojitve begunskih otrok.
Od tožbe pričakujeta bodisi spremembo tovrstne politike katoliških dobrodelnih organizacij, bodisi prenehanje financiranja njihovih programov iz davkoplačevalskega denarja.
Škofje: v imenu tolerance se nas ne tolerira
Toženo katoliško dobrodelno organizacijo Fort Wortha so medtem odločno podprli teksaški škofje. V skupni izjavi so zatrdili, da je tovrstna praksa tako v skladu s katoliškim naukom kot vsemi zveznimi predpisi povezanimi s financiranjem od pristojnih državnih uradov.
"Mednarodni program rejništva in posvojitev, ki ga izvajajo katoliške dobrodelne organizacije Fort Wortha, je zvest poslanstvu Cerkve po skrbi za revne in ranljive," je v izjavi dejal lokalni škof Michael Olson.
"Najti skrbnike in druge oblike pomoči za begunske otroke je težko delo in katoliške dobrodelne organizacije so pogosto gonilna sila tega poslanstva," poudarja Olson. Po njegovem bi bilo tragično, če pomoči, tako pomembne za otroke, odrinjene na rob družbe, ne bi več mogle zagotavljati "v skladu z vrednotami evangelija in družine".
"V imenu tolerance se nas ne tolerira," so še opozorili teksaški škofje. V skupni izjavi so spomnili, da vsi pari, ki si želijo posvojitve, lahko v Teksasu "z lahkoto najdejo regionalno agencijo, ki bo ugodila njihovim željam," pri čemer so navedli celo kontaktne podatke pristojne osebe.
V minulih letih je bilo v drugih zveznih državah v ZDA še nekaj zelo podobnih primerov. Večina se jih je po sodnem pritisku končala z ukinitvijo programov posvojitev in skrbništva v okviru katoliških dobrodelnih organizacij.
Zadnje objave
[Govor, ki ga ne bo] Ob petintridesetem dnevu slovenske državnosti
24. 6. 2026 ob 12:11
KPK utišala Asto Vrečko, Lotrič opoziciji: pometite pred lastnim pragom
24. 6. 2026 ob 11:50
Elektrika v hlevu ubila devet krav
24. 6. 2026 ob 9:13
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.