Levica širi strah pred tujci in bi jih pregnala v Trst in Reko, koalicija si jih želi v Kopru

Foto: Matej Grah, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so na zahtevo Levice, LMŠ, SAB in SD opravili prvo razpravo o predlogu novele zakona o drugem tiru, s katero bi iz zakona črtali določbo, da lahko v podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital.

Opozicija na eni strani straši pred Orbanom in njegovimi povezavami z Janšo, koalicija pa na drugi izpostavlja prednosti, ki bi jih projektu prineslo sodelovanje zalednih držav. Tar zatrjuje, da varovalke v samem projektu že obstajajo.

Dejstvo je, da drugi tir še bolj kot slovensko gospodarstvo potrebujejo zaledne države, ki imajo zato tudi interes, da bi vlagale v sam projekt. Se lahko Slovenija tako odreče tujemu kapitalu in poslovno priložnost potisne v roke konkurenčnih jadranskih luk v sosednjih državah?

Tesna večina v državnem zboru meni, da ne.

Prizadevanje, da bi sosednja država sodelovala pri več kot milijardo evrov vrednem infrastrukturnem projektu, je obstajalo že v času vlade Mira Cerarja. Madžarska naj bi po takratnih načrtih prispevala do 200 milijonov evrov kapitalskega vložka v podjetju 2TDK.

Slovenska stran je takrat zahtevala, da kapitalski vložek Madžarske v projektnem podjetju 2TDK z vložki morebitnih drugih zalednih držav ne sme doseči ali preseči slovenskega vložka, višina donosa na vložen kapital pa ne sme presegati 2,8 odstotka letno. Slovenija je tedaj v pogajanjih zagovarjala tudi, da javna železniška infrastruktura, ki sestavlja drugi tir proge Koper–Divača, po koncu koncesijskega razmerja postane last Slovenije. Lastniški delež v Luki Koper in prednost madžarskih prevoznikov pri uporabi drugega tira nista predmet pogajanj.

Ministrica Bratuškova je sicer nato vztrajala, da je Slovenija projekt sposobna zgraditi sama. In novembra 2018 je madžarski premier Viktor Orban sporočil, da pri projektu ne bodo sodelovali in da bodo svoje naložbe usmerili v Trst.

Janševa vlada je novembra lanskega leta na odbor DZ-ja za zunanjo politiko naslovila pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Kaj predvideva pobuda?


Pobuda za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom je označena z oznako interno, a so izhodišča že pred časom ušla v javnost. Ta predvidevajo, da bi Madžarska kot družbenica v projekt vstopila z 200-milijonskim kapitalskim vložkom v projektno podjetje 2TDK.

Dobiček bi se začel izplačevati, ko bi začel drugi tir obratovati, torej predvidoma leta 2027. Donos na vložek ne bi bil zagotovljen, letni izplačani dobiček pa ne bi smel presegati treh odstotkov osnovnega kapitala družbe. Slovenija bi v zameno za kapitalski vložek Madžarski pomagala tudi pri pridobivanju zemljišča v Luki Koper ali ob njej.

Opozicija straši z Orbanom


Za poslance opozicije je zato samo še vprašanje časa, kdaj in skozi katera vrata bo vlada Janeza Janše znova spustila Madžarsko v projekt drugi tir. Demonizacijo madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana utrjujejo z razmišljanjem, da Janševa vlada želi projekt dati tudi Madžarom in jim s tem prinesti mikaven posel.

Zato pobudo o sodelovanju s sosednjo državo pri projektu 2. tir označujejo za čisto norost in nesmisel. Ob tem v en glas pravijo, da lahko Slovenija drugi tir zgradi sama. Je to res?

https://twitter.com/RomanJakic/status/1392520572219838469

Varovalk je dovolj, tujci ne morajo postati večinski lastniki


A Zakon o drugem tiru podrobno določa pogoje za sodelovanje družbenikov, za uporabo te možnosti pa morajo biti obvezno izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Namen ureditve torej ni široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč se natančno regulirajo pogoji finančnega sodelovanja:

  1. Finančno sodelovanje je mogoče samo na način poslovnega deleža v družbi 2TDK.

  2. Poslovni delež lahko pridobi samo država oziroma države članice Evropske unije.

  3. Delež družbenikov v osnovnem kapitalu 2TDK ne sme preseči deleža Republike Slovenije.

  4. Pogoje sodelovanja določa mednarodni sporazum, ki ga z večino potrjuje državni zbor


Kje bo pristal tovor iz Azije, je odvisno od nas


Verjetno najmodrejšo izjavo v kontekstu spuščanja tujcev v projekt je v državnem zboru povedal poslanec Desusa Ivan Hršak, ki je dejal: »Ali bo tovor iz Azije pristal v Trstu, na Reki ali v Kopru, je odvisno od nas. Zato si ni modro zapirati vrat z našimi sosedi, tudi glede morebitnega finančnega sodelovanja v projektu ne, seveda ob vnaprej znanih pravilih igre

Zagotovo so prav države, ki imajo Luko Koper za najbližjo luko, tudi države, ki so najbolj zainteresirane za to, da bi bil pretovor po slovenskih železnicah čim boljši in hitrejši. To velja najprej za sosedi Avstrijo in Madžarsko, pa tudi za Češko in Slovaško. Če bi katero izmed omenjenih držav prepričali v vlaganje, bi zagotovo pomenilo, da bo Luko Koper vzela za svojo. V tekmovanju med različnimi sosednjimi lukami je že to dejstvo dovolj, da se tujemu vložku ne odrečemo vnaprej.

Zakaj ravno Madžarska?


Še zlasti pomemben je delež Madžarske pri tovoru zabojnikov, ki je približno 18-odstoten. V naši vzhodni sosedi imajo namreč precej multinacionalk, ki morajo srednjeevropske tovarne oskrbovati iz čezmorskih trgov. Med njimi je pomemben igralec Samsung, ki na Madžarskem proizvaja televizorje.

Na Madžarskem je tudi tovarna korejskega proizvajalca pnevmatik Hankook Tire, pa japonski avtomobilski dobavitelj Denso, ki zaposluje približno štiri tisoč ljudi, močni so tudi evropski avtomobilski proizvajalci. Audi ima tam tovarno z več kot 12 tisoč zaposlenimi, Mercedes-Benz zaposluje približno pet tisoč ljudi, tam so tudi BMW, Škoda, Suzuki, Fiat, ki tovor dobijo ravno iz pristanišč, kot je Luka Koper.

Testna večina proti zapiranju vrat zalednim državam


Vir foto: Twitter


O predlogu Levice so poslanci glasovali pozno popoldne in se striktno porazdelili po trenutni ločnici razmerja sil v državnem zboru. Predlog je podprlo 43 poslancev iz štirih poslanskih skupin leve opozicije in nepovezanih poslancev, proti pa je glasovalo 44 poslancev - 37 iz vladne koalicije, po trije poslanci SNS in poslanske skupine DeSUS ter poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Glasovali niso poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža, poslanec SMC Dušan Verbič ter zaradi bolniške odsotni vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike