Lahko država skrbi tudi za svoje kadrovske potrebe ali le za nezaposljive diplomante?
Uredništvo
- 29. 1. 2021 ob 13:15
- 6 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Kot je danes poročalo več medijev, vlada včeraj ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis na visokošolske zavode v prihodnjem študijskem letu. Čeprav naj bi visokošolski zavodi razpis nameravali objaviti 1. februarja in naj bi bila potrditev vlade le formalnost, razpis pa pravočasno usklajen z vsemi deležniki, se je zataknilo.
Premier Janez Janša je na Twitterju sicer zapisal, da informacija ne drži ter da gre za gradivo strateške narave, ki naj bi bilo predloženo šele pred nekaj dnevi. Pred vlado ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh, je na Twitterju zapisal premier. Zbrali smo nekaj odzivov z družabnih omrežij, kjer je odločitev močno odmevala.
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1355080433629880321
Po neuradnih informacijah, na katere se sklicuje več medijev, vlada včeraj o objavi ni razpravljala, premier Janša pa naj bi dejal, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebne na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.
Rektor ljubljanske univerze Igor Papič sicer meni, da če bi kdo želel razpis na fakultete prilagajati napovedim o potrebah trga delovne sile, bi se morali tega lotiti veliko prej.
Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila, kar vladi omogoča še nekaj maneverskega prostora.
Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran je v svojem odzivu dejal, da je nesprejemljivo, da predsednik vlade ustavi razpis, ki je že usklajen in potrjen na ministrstvu.
"S tem dela veliko škodo mladi generaciji, ki je že tako potegnila najkrajšo v celotni koronakrizi. Argumenta, da je treba preveriti potrebe trga dela, ne moremo jemati resno, kajti nihče ne ve, kakšne bodo te potrebe čez šest, sedem let," je dejal in zahteval, da vlada razpis podpiše in "pritisne" na predsednika vlade.
V Levici so ocenili, da gre za problem vlade s svobodo izobraževanja:
https://twitter.com/strankalevica/status/1355096065163321346
Do poteze sta bila kritična tudi nekdanja ministra za šolstvo in profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Igor Lukšič in Jernej Pikalo, ki ga razumeta kot napad na avtonomijo univerze.
https://twitter.com/JernejPikalo/status/1355089739100135427
A kot je ob vpisih na fakultete pred dvemi leti za Domovino pisal direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, strokovnjaki na potrebo po večji prilagodljivosti vpisnih mest na fakultetah potrebam države, opozarjajo že dlje časa. Kot je zapisal, je prav Pikalo "kljub mnogim opozorilom še povečal število vpisnih mest na družboslovju in humanistiki".
"Ob vseh podatkih o kadrovskih potrebah trenutnega trga dela in projekcij prihodnosti težko razumem, da ministrstvo, ki načrtuje študijske programe, vsako leto po nesreči ustvari nekaj tisoč nezaposljivih diplomantov," je opozoril in dejal, da se je na njegova opozorila tudi nekdanja šolska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič izgovorila na nujnost togosti izobraževalnega sistema, enako retoriko pa je ponavljal tudi Zavod RS za šolstvo.
Kot je tedaj ocenil Jelševar, je ustvarjanje velikega števila mladih brezposelnih kljub jasnim statističnim podatkom razumeti kot popolno nesposobnost odločevalcev, da prenesejo pritiske ob nujni reorganizaciji izobraževalnega sistema ter politično agendo, ki se upira spremembam na tem področju, kar ima za posledico mlade, ki so brezposelni, razočarani in nemočni.
V Sloveniji se sicer podatki o zaposljivosti diplomantov niso spremljali do leta 2019, ko se je začelo vzpostavljanje posebnega sistema v ta namen.
Na ministrstvu za šolstvo so za Domovino naknadno ob 17.30 pojasnili, da bodo gradivo za Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/22 za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode obravnavali na obeh vladnih odborih v torek prihodnji teden, nato pa na seji vlade.
"Vlada RS vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja," so navedli. Z ministrstva so ga vladi posredovali 22. januarja.
Mnenja o potezi vlade so sicer deljena in se gibajo od pozivov k nevmešavanju v avtonomijo univerze, do stališč o veliki nujnosti premisleka o realnih potrebah trga, da ta ne bi proizvajal množice brezposelnih diplomnatov.
https://twitter.com/cnfrmstA/status/1355113149788286978
https://twitter.com/NovicaMihajlo/status/1355077891369955336
https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1355109035142483971
https://twitter.com/petrasovdat/status/1355086188160413698
https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1355128532641447940
Premier Janez Janša je na Twitterju sicer zapisal, da informacija ne drži ter da gre za gradivo strateške narave, ki naj bi bilo predloženo šele pred nekaj dnevi. Pred vlado ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh, je na Twitterju zapisal premier. Zbrali smo nekaj odzivov z družabnih omrežij, kjer je odločitev močno odmevala.
https://twitter.com/JJansaSDS/status/1355080433629880321
Janša za prilagoditev razpisa potrebam trga dela
Po neuradnih informacijah, na katere se sklicuje več medijev, vlada včeraj o objavi ni razpravljala, premier Janša pa naj bi dejal, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebne na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.
Rektor ljubljanske univerze Igor Papič sicer meni, da če bi kdo želel razpis na fakultete prilagajati napovedim o potrebah trga delovne sile, bi se morali tega lotiti veliko prej.
Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila, kar vladi omogoča še nekaj maneverskega prostora.
Študentska organizacija poskuša izsiliti vladno soglasje k razpisu
Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran je v svojem odzivu dejal, da je nesprejemljivo, da predsednik vlade ustavi razpis, ki je že usklajen in potrjen na ministrstvu.
"S tem dela veliko škodo mladi generaciji, ki je že tako potegnila najkrajšo v celotni koronakrizi. Argumenta, da je treba preveriti potrebe trga dela, ne moremo jemati resno, kajti nihče ne ve, kakšne bodo te potrebe čez šest, sedem let," je dejal in zahteval, da vlada razpis podpiše in "pritisne" na predsednika vlade.
V Levici so ocenili, da gre za problem vlade s svobodo izobraževanja:
https://twitter.com/strankalevica/status/1355096065163321346
Pikalo, ki je povečal število vpisnih mest na družboslovju, meni da gre za politično vmešavanje v univerze
Do poteze sta bila kritična tudi nekdanja ministra za šolstvo in profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Igor Lukšič in Jernej Pikalo, ki ga razumeta kot napad na avtonomijo univerze.
https://twitter.com/JernejPikalo/status/1355089739100135427
Prilagodljivost vpisnih mest potrebam države potrebna že dolgo
A kot je ob vpisih na fakultete pred dvemi leti za Domovino pisal direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, strokovnjaki na potrebo po večji prilagodljivosti vpisnih mest na fakultetah potrebam države, opozarjajo že dlje časa. Kot je zapisal, je prav Pikalo "kljub mnogim opozorilom še povečal število vpisnih mest na družboslovju in humanistiki".
"Ob vseh podatkih o kadrovskih potrebah trenutnega trga dela in projekcij prihodnosti težko razumem, da ministrstvo, ki načrtuje študijske programe, vsako leto po nesreči ustvari nekaj tisoč nezaposljivih diplomantov," je opozoril in dejal, da se je na njegova opozorila tudi nekdanja šolska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič izgovorila na nujnost togosti izobraževalnega sistema, enako retoriko pa je ponavljal tudi Zavod RS za šolstvo.
Kot je tedaj ocenil Jelševar, je ustvarjanje velikega števila mladih brezposelnih kljub jasnim statističnim podatkom razumeti kot popolno nesposobnost odločevalcev, da prenesejo pritiske ob nujni reorganizaciji izobraževalnega sistema ter politično agendo, ki se upira spremembam na tem področju, kar ima za posledico mlade, ki so brezposelni, razočarani in nemočni.
V Sloveniji se sicer podatki o zaposljivosti diplomantov niso spremljali do leta 2019, ko se je začelo vzpostavljanje posebnega sistema v ta namen.
Na ministrstvu za šolstvo so za Domovino naknadno ob 17.30 pojasnili, da bodo gradivo za Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/22 za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode obravnavali na obeh vladnih odborih v torek prihodnji teden, nato pa na seji vlade.
"Vlada RS vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja," so navedli. Z ministrstva so ga vladi posredovali 22. januarja.
Mnenja o potezi vlade so sicer deljena in se gibajo od pozivov k nevmešavanju v avtonomijo univerze, do stališč o veliki nujnosti premisleka o realnih potrebah trga, da ta ne bi proizvajal množice brezposelnih diplomnatov.
https://twitter.com/cnfrmstA/status/1355113149788286978
https://twitter.com/NovicaMihajlo/status/1355077891369955336
https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1355109035142483971
https://twitter.com/petrasovdat/status/1355086188160413698
https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1355128532641447940
Khm, že, ampak -resnično- ali nismo imeli za to trideset let in ne tri mesece časa? Zdaj pa vsi jamramo, ker je nekdo končno udaril po mizi. Naj to izpeljejo - letos malo bolj po hajdukovsko, drugo leto pa resneje. Sumim, da težava niso podatki, ampak pristanek na takšen model.
— Libertarec (@Libertarec) January 29, 2021
Povezani članki
Zadnje objave
Ali rezultat volitev na Slovaškem ogroža enotnost evropske podpore Ukrajini?
3. 10. 2023 ob 6:31
Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?
2. 10. 2023 ob 20:09
Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39
Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46
Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31
Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45
Ekskluzivno za naročnike
Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46
Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31
Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
05
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
18:00 - 19:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
Video objave
Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32
Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09
Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika
Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31
Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
6 komentarjev
Rajko Podgoršek
Mladim bi nekdo moral povedati, da jih večina družboslovnih študijev dela nezaposljive. Še najbolj zaposljivi med temi kadri t.j. ekonomisti ter jezikoslovci, imajo težave. Obenem se pa rabi cel kup tehnoloških znanj, obrtniških znanj, medicinskih in zdravstvenih znanj, vsega tega pa primanjkuje. Mladi se premalo ozirajo okoli sebe ter prepoznavajo v katero smer gredo trendi, po kakšnih znanjih in delih je povpraševanje.
Na koncu iz nezaposljivih družboslovcev dobimo mamine sinčke in očetove hčerkice, od katerih nekateri celo končajo med Rogovci. In to celo ko so stari že čez trideset, štirideset let. Medtem, ko njihovi kolegi s konkretnimi službami in poklici že zdavnaj delajo konkretne življenjske odločitve.
Torej ta debata je prišla vsaj 20 let prepozno. Čeprav če smo čisto iskreni: Kdor ima dostop do interneta in je vsaj malo razgledan je lahko takšne debate (in opozorila!) zasledil že pred 20 leti na prvih spletnih forumih in klepetalnicah (t.i. chatih). Torej vsa opozorila so bila že tu, le gledati je bilo potrebno z odprtimi očmi ter poslušati....
Alojzij Pezdir
Zanimivo je, da je bila izrazito politično ustanovljena partijska visoka šola za politične vede in novinarstvo (FSPN, FDV) na začetku enako izločena izven univerze kot teološka fakulteta, zaradi česar (a ne le zaradi tega) si je politično ne-avtonomno zastavljena predhodnica današnje FDV UL pridobila tudi neuraden naziv "rdeči lemenat".
Sicer pa je vsakoletni birokratski ritual razpisa za vpis v visokošolske programe del vsesplošnega "statusa quo", ki ga načenja aktualna vlada in vladajoča koalicija na vse več področjih ter si s tem odpira vse več srditih sovražnih front s proti-janšističnimi brambovci nedotakljivega "statusa quo".
Na vseh frontah so očitne strateško in razvojno nevzdržne posledice več desetletij trajajočega in mrtvoudnega ohranjanja "statusa quo". Ob vsakem "škandaloznem" spotikljaju aktualne vlade nam skušajo privrženci "statusa quo" dopovedati, da prav zdaj "ni primeren čas", da gre za neprimeren "poseg politike v avtonomijo univerze/znanosti/umetnosti/strok", da mora biti vsak ukrep premišljen in strateško ter demokratično usklajen in zastavljen za naslednjih nekaj desetletij itd., itn.
slovenc sm
Tile levičarji so res že prav histerični. Vase na hitro in kar po nekem ključu, ki je bil sprejet v njihovih časih. Kot je povedal PV, je včasih potrebno takšne odločitve premisliti in pretehtati. Tudi, če bo zato kakšen rok zamaknjen za mesec ali dva. Škoda, ki se lahko stori tako na hitro, se bo poznala v letih in generacijah.
Ne bom komentiral, ali je preveč družboslovnih mest ali ne. Vsekakor pa je potrebno preveriti stanje v zdravstvu in v gospodarstvu ter prilagoditi vpisna mesta glede na njihove potrebe. Ostala področje trenutno niso tako problematična.
Kraševka
Res je.
Gregor
Kolikor opažam na "terenu" , so univerza oz ustrezni izza aktivno blokirala akreditacije novih visokošolskih programov raznim neodvisnim visokošolskim zavodom. Ti morajo svoje vloge dopolnjevati do onemoglosti (čeprav so to prej znali) in so posledično zamudili razpis za leto 21/22.... boji z mnili na veter, ki blokirajo razvoj visokega šolstva pri nas.
Odlično in pohvalno, da je vlada stopila na prste temu metanju polen pod noge in se postavila na stran teh zavodov. V tujini se lahko prijaviš na fax mesec pred začetkom in ne vem zakaj je pri nas treba vedno toliko komplicirat in metat polena pod noge vsaki konkurenci...
jozeveli
Da bi najbolj zvesti in neumni partijski funkcionarji lahko zasedli vodilna mesta v takratnih organizacijah združenega dela in državnih uradih, je partija univerzam naložila, da morajo uvesti “politične študije”. Tako so se na takratni FSPN (današnji FDV) šolali neumni partijski aparatčiki, ki niso bili nobeno rabo. Ostali smo študirali na elektrotehniki, strojništvu, medicini, gradbeništvi, kemiji, pravu.
Tudi danes se na FDV šola partijski kader, ki je neuporaben in nezaposljiv. Potrebujejo jih le stranke na levi in desni kot glasovalni stroj. V strankah so zelo agresivni saj hlastajo po poziciji in moči in jim je uspelo iz vseh strank izriniti inženirje, naravoslovce, zdravnike, pravnike. Imam občutek, kot da bi se ti mladi ritolizniki in ničvredneži že za časa študija dogovorili v katero stranko se bodo včlanili in pozneje za nas zganjajo šov v parlamentu. So pa polpismeni, ne razumejo vloge tehnike in naravoslovja, nimajo enega dne izkušenj v gospodarstvu...
Diplomanti FDV in podobnih neuporabnih družboslovnih in političnih “fakultet”, ki nam trenutno vladajo so: Luka Mesec, Miha Kordiš, Tomaž Lisec, Žan Mahnič, Matej Tonin, Janez Janša, ...
Zato se bojim, da nobena stranka ne misli resno z zmanjševanjem vpisnih mest na takih programih, saj vse stranke od tam črpajo svoj kader. Gre se le za to, da se nategujejo, kateri izmed teh ničvrednih fakultet (FDV ali Tisti za uporabne družboslovne študije v last SDSovcev) bo pripadlo več denarja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.