Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Naj 30-letnica Slovenije ne bo čas trkanja po prsih za zasluge, ampak čas hvaležnosti

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred 30 leti smo Slovenci dosegli svoj največji zgodovinski cilj, državno neodvisnost. Projekt osamosvajanja Slovenije je vodila DEMOS-ova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Sam sem v tem času vodil poslansko skupino številčno najmočnejše DEMOS-ove stranke v parlamentu, Slovenske kmečke zveze (SKZ).
V času priprav na prve demokratične volitve je SKZ kot najbolje organizirana stranka, pomagala marsikje na terenu organizirati tudi občinske odbore drugih novonastalih strank, posebno SKD in SDZ, da bi bili skupaj močnejši. DEMOS je po zmagi na volitvah in oblikovanju vlade vodil osamosvojitvene aktivnosti na način, da so bile v čim večji meri vključene tudi opozicijske stranke in posamezniki, seveda tisti, ki so to želeli.
Kljub dejstvu, da se danes pogosto idealizira takratno domnevno enotnost, saj je dolgo časa ni bilo, je dejstvo, da so pred decembrskim plebiscitom skoraj vse politične stranke in vplivni posamezniki javno podprli osamosvojitev in povabili ljudi, naj se udeležijo plebiscita. To je bil gotovo glavni razlog, da je bila na plebiscitu dosežena izjemna udeležba in tudi izjemno velik delež ljudi, ki smo podprli samostojno Slovenijo.
Žal se je ta enotnost že hitro po plebiscitu zmanjšala do te mere, da so nekatere opozicijske stranke in posamezniki odkrito nasprotovali posameznim ukrepom, s katerimi smo želeli uresničiti plebiscitno voljo ljudi in zaščititi slovensko neodvisnost. Kljub temu sta bili 24. junija sprejeti in 25. junija 1991 razglašeni Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Vojna za ubranitev slovenske neodvisnosti je zgodovinsko dogajanje, ki se tudi danes različno interpretira.
Brez dvoma je šlo za obrambo legitimne odločitve slovenskega naroda, zato je nerazumljivo in nesprejemljivo, da še danes nekatera slovenska sodišča milo rečeno nerazumno presojajo početje takratnih visokih predstavnikov agresorske JLA. Slovenija se je branila in ubranila z zelo omejenimi sredstvi, če se primerjamo s takratno vojaško močjo JLA. Nosilci te slovenske obrambe si zaslužijo vse priznanje.
Osebno pa sem prepričan, da do zmage v osamosvojitveni vojni ne bi prišli, vsaj ne tako hitro in z relativno malo žrtvami, če ne bi bili v tem času deležni tudi blagoslova od zgoraj. Podobno kot iz zgodovine vemo, da je bila marsikatera zmaga šibkejšega dosežena ob močni podpori z molitvijo in postom celotnega ljudstva, so po mojem prepričanju tudi molitve po slovenskih cerkvah in domovih Slovencev doma in po svetu odločilno pripomogle k temu pomežiku zgodovine, ki smo ga bili deležni.
Odsotnost zavedanja, da zgodovinskega cilja, neodvisnosti Slovenije, nismo dosegli predvsem z močjo vojaškega orožja in človeških sil, pač pa tudi z Božjo pomočjo, ima logične posledice. Ena od teh je, da se ob obletnicah trkamo po prsih in prerekamo, kdo je bolj in kdo manj zaslužen za osamosvojitev, namesto, da bi bile obletnice predvsem priložnost za hvaležnost. Hvaležnost, da nam je bilo dano doseči državno samostojnost, za kar so si in si mnogi številčno večji narodi neuspešno prizadevajo.
Zato sem ob praznovanju 30-letnice Slovenije povabil vse, ki verjamemo v moč molitve – drugi pa v moč dobre misli - da naj se 21. in 22. junija, ko je potekalo tradicionalnih 24 ur Molitve in posta za domovino, združimo v molitvi in postu. V prošnji za našo domovino, naš narod, še posebno za vsakokratne nosilce najodgovornejših funkcij v državi; za naše družine in za vse, ki živimo v Sloveniji in za Slovence povsod po svetu. V prošnji, da bi znali poiskati poti in cilje, ki nas povezujejo v dobrem.
Znameniti krščanski pisatelj Derek Prince je eni svojih knjig dal naslov: »Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete«.
Izberimo si blagoslov in prosimo in delajmo zanj vsak dan.
V času priprav na prve demokratične volitve je SKZ kot najbolje organizirana stranka, pomagala marsikje na terenu organizirati tudi občinske odbore drugih novonastalih strank, posebno SKD in SDZ, da bi bili skupaj močnejši. DEMOS je po zmagi na volitvah in oblikovanju vlade vodil osamosvojitvene aktivnosti na način, da so bile v čim večji meri vključene tudi opozicijske stranke in posamezniki, seveda tisti, ki so to želeli.
Kljub dejstvu, da se danes pogosto idealizira takratno domnevno enotnost, saj je dolgo časa ni bilo, je dejstvo, da so pred decembrskim plebiscitom skoraj vse politične stranke in vplivni posamezniki javno podprli osamosvojitev in povabili ljudi, naj se udeležijo plebiscita. To je bil gotovo glavni razlog, da je bila na plebiscitu dosežena izjemna udeležba in tudi izjemno velik delež ljudi, ki smo podprli samostojno Slovenijo.
Osebno sem prepričan, da do zmage v osamosvojitveni vojni ne bi prišli, vsaj ne tako hitro in z relativno malo žrtvami, če ne bi bili v tem času deležni tudi blagoslova od zgoraj.
Žal se je ta enotnost že hitro po plebiscitu zmanjšala do te mere, da so nekatere opozicijske stranke in posamezniki odkrito nasprotovali posameznim ukrepom, s katerimi smo želeli uresničiti plebiscitno voljo ljudi in zaščititi slovensko neodvisnost. Kljub temu sta bili 24. junija sprejeti in 25. junija 1991 razglašeni Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Vojna za ubranitev slovenske neodvisnosti je zgodovinsko dogajanje, ki se tudi danes različno interpretira.
Brez dvoma je šlo za obrambo legitimne odločitve slovenskega naroda, zato je nerazumljivo in nesprejemljivo, da še danes nekatera slovenska sodišča milo rečeno nerazumno presojajo početje takratnih visokih predstavnikov agresorske JLA. Slovenija se je branila in ubranila z zelo omejenimi sredstvi, če se primerjamo s takratno vojaško močjo JLA. Nosilci te slovenske obrambe si zaslužijo vse priznanje.
Osebno pa sem prepričan, da do zmage v osamosvojitveni vojni ne bi prišli, vsaj ne tako hitro in z relativno malo žrtvami, če ne bi bili v tem času deležni tudi blagoslova od zgoraj. Podobno kot iz zgodovine vemo, da je bila marsikatera zmaga šibkejšega dosežena ob močni podpori z molitvijo in postom celotnega ljudstva, so po mojem prepričanju tudi molitve po slovenskih cerkvah in domovih Slovencev doma in po svetu odločilno pripomogle k temu pomežiku zgodovine, ki smo ga bili deležni.
Odsotnost zavedanja, da zgodovinskega cilja, neodvisnosti Slovenije, nismo dosegli predvsem z močjo vojaškega orožja in človeških sil, pač pa tudi z Božjo pomočjo, ima logične posledice. Ena od teh je, da se ob obletnicah trkamo po prsih in prerekamo, kdo je bolj in kdo manj zaslužen za osamosvojitev, namesto, da bi bile obletnice predvsem priložnost za hvaležnost. Hvaležnost, da nam je bilo dano doseči državno samostojnost, za kar so si in si mnogi številčno večji narodi neuspešno prizadevajo.
Zato sem ob praznovanju 30-letnice Slovenije povabil vse, ki verjamemo v moč molitve – drugi pa v moč dobre misli - da naj se 21. in 22. junija, ko je potekalo tradicionalnih 24 ur Molitve in posta za domovino, združimo v molitvi in postu. V prošnji za našo domovino, naš narod, še posebno za vsakokratne nosilce najodgovornejših funkcij v državi; za naše družine in za vse, ki živimo v Sloveniji in za Slovence povsod po svetu. V prošnji, da bi znali poiskati poti in cilje, ki nas povezujejo v dobrem.
Znameniti krščanski pisatelj Derek Prince je eni svojih knjig dal naslov: »Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete«.
Izberimo si blagoslov in prosimo in delajmo zanj vsak dan.
Avtor prispevka je vodja poslanske skupine SKZ v času osamosvojitve, krščanski demokrat Marjan Podobnik.
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Italijani (znova) pozabili na slovenščino
6. 2. 2025 ob 18:30

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
6. 2. 2025 ob 15:24

Vsi smo blago
6. 2. 2025 ob 9:04
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
07
FEB
07
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
19:00 - 22:00
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
Izbor urednika

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00

Diktatura visokoizobraženih idiotov
1. 2. 2025 ob 6:00
5 komentarjev
MEFISTO
Podobniku iz srca priporočam, naj veliko moli in naj nikoli ne pozabi na kesanje.
Rajko Podgoršek
G. Podobnik, odlično napisano.
Strinjam se z predhodnikom g. MIHCEM, da se mora krščanski pol med sabo nehati spotikati in se raje bistveno bolj podpirati. Razdeljenost katolikov na več strank ne sme biti in ne bo problem, če se bodo katoliki med seboj podpirali in gojili pluralnost mnenj. Najprej med sabo, nato v lastnih strankah (ne pa da se včasih posameznika rine iz stranke če pove kaj po svoje!), nato med strankami (saj le v slogi je moč) in nato šele prepričljivo v širši družbi.
Pozitivno pa je, da se zdi, da je trenutna garnitura desnih krščanskih politikov to lekcijo le osvojila in da SDS, NSI ter Povežimo Slovenijo in znotraj nje SLS, pa tudi drugi kot so Primc, delujejo z istimi cilji in podpirajo drug drugega. Veliko pri tem pomagajo tudi novi mediji kot je Domovina! Naj bo ta tridesetletnica priložnost za nov začetek! Srečno!
Kraševka
Tako je.
Sprehajalec
Je res prav da se zavedamo korenin. Ob zapisu g. Podobnika si ne bi sopotniki mogli misliti kako so potrebna leta dozorevanja.
Bila je SKZ, pa Krščanski socialisti, pa ideja krčanski demokrati in nastala je SKD.
Ob SKD -ju so bile bitke prevzema prvenstva s strani SLS, pa je prišla SDS in po tistem ob primorani združitvi SLS+SKD nenadoma vznikne Nova Slovenija, ki spremeni SKD in jo obrne v novo pritrkovalnico takratni že trdno uhojeni SDS (kamor so se vključili obupani kadri Černač, Cukjati itd. iz SKD).
Naenkrat vznikne KDS, ki želi postaviti osnovno idejo o krčanskih demokratih (CDU v Sloveniji). Napadi s strani cerkvenih politologov uničijo gibanje.
Nato pa naenkrat nazaj NSi - krščanska demokracija, SLS - krščanska demokracija!
Ali ni čas, pri tej starosti, da se protagonisti najdejo skupaj in nehajo kupovati volitve s konji, pasjo radostjo ali balami sena po Sloveniji?
Ali je morda g. Marjan Podobnik priznal prvenstvo ideji krščanskega demokrata v bogkovem kotičku njegovega pokojnega tasta?
Ali ne bi bil pravšnji nov zagon klene CDU bolje po slovensko krščanske demokracije, ki ne bi bila samo branik domobranstva v Sloveniji, ampak pravi SVETILNIK naprednega krščanskega duha za nov razvoj zrele konzervativne ideje v družbi sožitja in normalnosti bogatega okolja?
Če je sedaj čas dozorelosti prišel je prav, da se srečajo ljudje odprtega duha in zrelo opravijo to zadnje spravno dejanje za njihove vnuke.
Kraševka
Dober predlog.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.