Vlada Janeza Janše je s hitrim postopanjem, z omejitvijo gibanja in drugimi ukrepi, ki se jih državljani tudi sorazmerno dobro držimo, število okuženih z novim koronavirusom uspela upočasniti.
Toda epidemija za seboj prinaša tudi vse večje posledice za gospodarstvo. Kako velik bo udarec in kako uspešna bo vlada pri soočanju z njim?
Ugodni trendi padanja brezposelnosti, ki so v nekaterih panogah že povzročili pomanjkanje delavcev, so se z epidemijo koronavirusa ustavili. V zadnjih dneh je bila tako zabeležena precejšnja rast števila iskalcev zaposlitve.
Rast brezposelnosti velik, a manjši kot denimo v ZDA
Pred dvema dnevoma (7.4.) je bilo tako na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 81.747 oseb. Samo v aprilu to pomeni porast za skoraj pet tisoč oseb. V marcu se je na zavod prijavilo skoraj osem tisoč oseb, kar pa je bilo še vedno manj kot januarja, ko je bilo takih več kot 11 tisoč.
Mnogi izmed njih so sicer kasneje zaposlitev našli, zato skupna številka brezposelnih ni tako močno naraščala. Leto 2019 smo tako zaključili z malo manj kot 74 tisoč iskalci zaposlitve, skupno število brezposelnih v letu 2020 pa je naraslo za okrog 8 tisoč. Celo v aprilu je delo že našlo skoraj 700 oseb (pa je minila šele dobra četrtina).
Brezposelnost je tako pri nas narasla za pol odstotne točke. To je sicer velik skok, vendar manjši kot denimo v ZDA, kjer so v marcu zabeležili skok brezposelnosti za kar 0,9 odstotne točke. Brez dela je tam samo v marcu ostalo skoraj milijon in pol ljudi.
Vir grafa: https://www.ess.gov.si/
Dvakrat več izbrisov samostojnih podjetnikov, toda nekaj je tudi novih vpisov
Predvsem v drugi polovici marca so plat zvona začeli biti samostojni podjetniki. Z zaprtjem države so tako mnogi ostali povsem brez dohodkov. Najbolj na udaru sta se znašla gostinstvo in turizem. Kar tretjina izbrisanih podjetij izhaja iz te panoge.
Da bi se izognili plačilu prispevkov za čas, ko nimajo prihodkov, so se mnogi odločili za zaprtje svoje dejavnosti, kar pa so mnogi kasneje, ko je bil sprejet paket ukrepov za pomoč samozaposlenim, tudi obžalovali. AJPES je tako proti koncu marca in v začetku aprila prejel tudi visoko število preklicev izbrisov dejavnosti, ki so jih podjetniki nameravali zapreti, pa so se premislili, ko so videli ukrepe vlade.
Kljub vsemu je epidemija terjala visok davek. Marca je dejavnost zaprlo 2.085 samostojnih podjetnikov, aprila pa (do 6.) že 384. V primerjavi z lanskim marcem in prvimi šestimi dnevi aprila je letos zaprtih dvakrat več dejavnosti. Podoben skok dobimo tudi, če primerjamo z mesecema januarjem in februarjem letošnjega leta. V obeh mesecih je bilo iz poslovnega registra izbrisanih približno po tisoč samostojnih podjetnikov.
Kljub epidemiji se je 1.285 samostojnih podjetnikov v register marca vpisalo na novo, v aprilu je bilo takih 127.
KOMENTAR: Peter Merše
Rast brezposelnosti je zaskrbljujoča, vendar ukrepi že dajejo prve sadove
Zaprtje države je bilo zaradi preprečitve širjenja epidemije ključno in že daje sadove. Eksponentno razvita epidemija z množico mrtvih bi bila za državo tako bistveno večji udarec kot nekaj tednov ustavitve države.
Toda tudi ustavitev države že terja svoj davek in pomembno vlogo pri spopadanju s krizo bo imelo tudi sproščanje omejitvenih ukrepov. Vlada se je tukaj znašla med kladivom in nakovalom širjenja epidemije na eni in propadanjem gospodarstva ter naraščajočimi stroški na drugi strani.
Rast števila izbrisov samostojnih podjetnikov je sicer zaskrbljujoča in ji je treba nameniti pozornost. Vendar pa mnogi samostojni podjetniki priznavajo, da je z zadnjimi ukrepi zanje precej dobro poskrbljeno. Odpisani prispevki, univerzalni temeljni dohodek v višini 700 € in pri mnogih še vedno možnost, da kaj dodatno zaslužijo, če njihova dejavnost ni izključno vezana na storitve s strankami, vsekakor ni slaba situacija. Še posebej ne, če upoštevamo, da smo se znašli v krizi, s katero v zadnjih desetletjih ni druge primerjave kot vojna.
Nekatere panoge, še posebej turizem in gostinstvo, bodo tudi v tednih, ko bo epidemija začela popuščati, še vedno močno na udaru. Zato upamo, da bo v prihodnjih svežnjih pomoči zanje še kaj.
Živčnost zapiranja SP-jev v marcu pa bolj kot v kritiko aktualne vlade ost kritičnosti posredno usmerja v pretekle vlade. Glede na slabe izkušnje z levičarskimi vladami, od katerih bi skrb za podjetnike v resnici težko pričakovali, so pač ravnali proaktivno. Če bi bili navajeni na oblast, ki poskrbi zanje, verjetno ne bi bil tak problem tistih nekaj dni, ko ukrepi niso bili najavljeni.
Seveda pa so mediji in posamezni sindikati ter aktivisti, ki so bili do konca uslužni Marjanu Šarcu, povsem na nogah že, ker vlada pomoči podjetnikom ni naznanila nemudoma, že prvi dan. Zdaj pa so mnogi SP-ji, seveda glede na okoliščine, s trenutnim stanjem več kot zadovoljni.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.