Korona razmere in zastava: pravne meje njene javne rabe

V 8. členu Zakona o grbu, zastavi in himni je zapisano, da se državnih simbolov "ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanje blaga ali storitev." Sklicujoč se na to zakonsko določbo mi je bilo postavljeno vprašanje, ali politične stranke »smejo« uporabljati podobo slovenske zastave pri naslavljanju javnosti – volivk in volivcev.
Moj odgovor je pritrdilen. Politične stranke pri naslavljanju javnosti s plakati, video-spoti ipd., vsekakor lahko uporabijo tudi podobo slovenske zastave. Seveda, pod pogojem, da gre pri tem za "politični govor," ne pa morebiti za t.im. "komercialni govor."
V ustavnem pravu, ki neposredno zadeva temeljno človekovo in ustavno pravico do svobode izražanja, namreč obstaja razlika med obema konceptoma. Kot “politični govor” se razume govor (v širšem smislu, kot sporočanje, komuniciranje z javnostjo, v javnosti, kot naslavljanje javnosti), s katerim se izražajo ideje, stališča, prepričanja …, ki imajo politični pomen in namen. Gre za opredeljevanje do družbenih vprašanj, za zavzemanje stališč, izražanje nazorov, vrednot itd., torej za “politiko” v najširšem pomenu besede (aristotelovsko, ne zgolj za dnevno ali strankarsko politiko). Vsako izjavljanje, komentiranje družbenih zadev, javnih vprašanj in problemov, pomeni politični govor.
Drugače pa je s »komercialnim govorom«. Pri tem gre bodisi primarno bodisi izključno za naslavljanje ljudi kot »potrošnikov«. Primarni ali izključni cilj te vrste govora je »prodaja« blaga ali storitve. Zato je političnemu govoru namenjena največja ustavnopravna zaščita, komercialnemu govoru pa znatno manjša.
Politični govor se sme omejiti le, če za to obstajajo nujni, prisiljujoči razlogi v demokratični družbi, ki pravno temelji na pluralizmu in odprtosti duha (tako je zapisano v sodbah najvišjih sodišč, tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, in pravni literaturi). To je najvišji pravni standard v ustavni demokraciji: nujnost. Komercialni govor pa se sme omejiti že, če za to obstajajo »razumni« razlogi. Kot so na primer zavajanje, negativno opredeljevanje do konkurence na trgu, lažno predstavljanje nekega izdelka, nespodobnost ipd. To pomeni, da ima te vrste govor nižjo ustavnopravno zaščito, kot politični govor. Oglaševanje blaga in storitev, drugi izraz za komercialno izražanje, se mora ravnati tudi po kodeksih, ki predvsem določajo, kakšno oglaševanje (reklame) ne sme biti.
Nemara človek ob tem takoj pomisli na to, da današnje reklame večkrat odstopajo od oglaševalske etike, ki jo določajo kodeksi za oglaševalce. Tudi izrazito. In da se le redko primeri, da se iz razlogov, ki jih ti kodeksi določajo, določena reklama prepove, izvzame iz javnega objavljanja. Ampak to je drugi problem, do katerega se na tem mestu ne opredeljujem.
Marsikdaj se tudi zgodi, da se poskuša javnost naslavljati s t.im. prikritim oglaševanjem. Torej tako, da se neko sporočilo javnosti opredeli kot politični, ali nemara umetniški govor, dejansko pa gre za reklamo, s katero se poskuša nekaj prodati: storitev, blago ali podobo neke javno prepoznavne osebnosti kot tržni produkt (priljubljeni športi in športniki-zvezdniki so tipični primer te vrste trženja podobe neke osebe). Če se to zgodi, imajo oglaševalska razsodišča in kasneje morda tudi sodišča s tem največ dela.
Ob tem človek pomisli tudi na to, da se tudi s političnim govorom ljudstvu »nekaj prodaja.« Večkrat je slišati negodovanje ljudi, da jim politiki prodajajo »meglo«, ali pa »mačka v žaklju«, ali pa »obljube s figo v žepu.« A to ni več pravno vprašanje. V pravni teoriji je pač tako, da razlikuje med omenjenima vrstama govora (izražanja) in jima priznava drugačno stopnjo pravne zaščite.
Morda ne bo odveč, če na tem mestu omenim, da sem pred leti, ko sem bil gost zanimive okrogle mize na tradicionalnem srečanju oglaševalcev v Portorožu, zavzel dokaj kritično stališče do upoštevanja etičnega kodeksa v oglaševalskih praksah. Zato sem, rahlo provokativno, ponudil oglaševalcem v razmislek predlog, da se oglaševalskim etičnim kodeksom odpovejo.
In šel sem še korak dlje. Kot razpravno temo sem ponudil vprašanje, skoraj sugestijo, ali nebi veljalo sodobno, moderno oglaševanje, ki prepogosto ni nič drugega kot slikovno in zvočno zavajanje ljudi-potrošnikov in povzročanje njihove zmedenosti, opredelili kot »umetniško izražanje«. Kajti pravo tej vrsti izražanja namenja najvišjo stopnjo pravne zaščite.
Odgovora nisem prejel, povabila k pogovornemu sodelovanju za naslednje leto pa tudi ne :)
Ustava in zakon izrecno določata, da ima zastava simbolni pomen in pomen izražanja pripadnosti državi/naciji. Na ta način slovensko zastavo uporabljajo, na primer, tudi ljudje na športnih prireditvah – športniki ob njenem dvigu in igranju himne ponosno stojijo na zmagovalnem odru, ljudje pa jo uporabljajo kot izraz navijaštva za športnika, za državo, kot izraz pripadnosti, domoljubja ipd. Podoba zastave se uporablja tudi npr. na spletnih omrežjih, ipd. Izražanje pripadnosti državi je politično izražanje in je del svobode izražanja, ki je pravno najbolj zavarovan.
Zato lahko zakon izrecno določi le primere in načine, kdaj in kako se zastava ne sme uporabljati. Torej izjeme. A tudi izjeme so lahko protiustavne.
O tem sem v preteklosti, pred več kot desetletjem, že pisal. Uporaba zastave je namreč lahko tudi izraz političnega protesta. Zato tudi vsak fizični poseg v zastavo ne pomeni njenega »skrunjenja«, ali »žaljenja« tistega, kar ustava kot simbol odraža: obstoj države, nacije, narod in ljudstvo, ustavni red, vrednote, zgodovino…
Žaljenje zastave in njeno skrunjenje je namreč po Kazenskem zakoniku prepovedano dejanje. A v ustavnem pravu vseeno velja doktrina (sestavljena in sodb najvišjih sodišč in njihovih komentarjev v pravni literaturi), da ima politično izražanje prednost pred zaščito zastave pred fizičnim posegom vanje. Ali drugače, da je bolj pomembno dopustiti svobodo političnemu izražanju, kot pa narediti zastavo za nedotakljivo.
Zato v pravnem smislu zastava ni »skrunjena«, če jo nekdo npr. natisne na majico, ali zašije na zadnji hlačni žep. In celo tako skrajni primeri uporabe zastave so ustavnopravno dovoljeni, kot je npr. protestni zažig zastave. Seveda, ob določenih pogojih in v določenem kontekstu: npr., če protestnik zažge zastavo zato, ker protestira zoper oblast, ki po njegovem prepričanju ne odraža, ne spoštuje in ne varuje tistega, kar odraža ustava kot simbol (svobodo, vladavino prava, demokratičnost, temeljne pravice in svoboščine, ipd.). Tako je v pravni doktrini. V praksi pa si je želeti, da do takšnih primerov »protestnega političnega izražanja« ne pride.
Upam in verjamem, da nihče nima želje tega pravnega pojasnila iztrgati iz konteksta in ga interpretirati kot nekaj, podobnega »ščuvanju« k takšni rabi zastave. Zato zapišem, da ne bo nikakršnega dvoma: naj se slovenska zastava ne uporabi v ta namen in na ta način, prav tako ne drugi simboli domovine in nacije. In dodam, da sam tega nikoli ne bi storil.
Vse slovenske politične stranke, po mojem vedenju in izkušnjah, pri političnem naslavljanju javnosti uporabljajo tudi slovensko zastavo - kot simbol države in izraz pripadnosti državi, ljudstvu. To je razumno, saj kot slovenske politične stranke naslavljajo slovenske volivke in volivce, naj njihove kandidate na volitvah izberejo za predstavnike ljudstva, če gre za parlamentarne volitve, za predstavnike države, če gre za evropske volitve, ali za predstavnike lokalnih oblasti, če gre za lokalne volitve. Takšen politični govor, takšno politično naslavljanje javnosti v pravnem smislu ni zadeva oglaševanja in prodaje »blaga« ali »storitev.«
Kadar pa je uporaba zastave dejansko v funkciji ponujanja in/ali dejanskega trženja blaga ali ekonomskih storitev, pa je to v nasprotju z zakonom. In to je nekaj povsem drugega, kot strankarska uporaba zastave in načini njene rabe, ki izražajo pripadnost državi in domoljubje. Če se pojavi utemeljeni in razumni sum, da gre za takšno uporabo zastave, se takšno rabo zastave lahko prijavi pristojnemu organu, ki mora o tem odločiti.
Do vprašanja »fotografij,« ki se prikazujejo na oglasnih panojih političnih strank in problema morebitnega »posega v avtorske pravice,« pa se ne opredeljujem. To prepuščam specialistkam za to pravno temo.
Moj odgovor je pritrdilen. Politične stranke pri naslavljanju javnosti s plakati, video-spoti ipd., vsekakor lahko uporabijo tudi podobo slovenske zastave. Seveda, pod pogojem, da gre pri tem za "politični govor," ne pa morebiti za t.im. "komercialni govor."
Politični in komercialni govor
V ustavnem pravu, ki neposredno zadeva temeljno človekovo in ustavno pravico do svobode izražanja, namreč obstaja razlika med obema konceptoma. Kot “politični govor” se razume govor (v širšem smislu, kot sporočanje, komuniciranje z javnostjo, v javnosti, kot naslavljanje javnosti), s katerim se izražajo ideje, stališča, prepričanja …, ki imajo politični pomen in namen. Gre za opredeljevanje do družbenih vprašanj, za zavzemanje stališč, izražanje nazorov, vrednot itd., torej za “politiko” v najširšem pomenu besede (aristotelovsko, ne zgolj za dnevno ali strankarsko politiko). Vsako izjavljanje, komentiranje družbenih zadev, javnih vprašanj in problemov, pomeni politični govor.
Drugače pa je s »komercialnim govorom«. Pri tem gre bodisi primarno bodisi izključno za naslavljanje ljudi kot »potrošnikov«. Primarni ali izključni cilj te vrste govora je »prodaja« blaga ali storitve. Zato je političnemu govoru namenjena največja ustavnopravna zaščita, komercialnemu govoru pa znatno manjša.
Politični govor se sme omejiti le, če za to obstajajo nujni, prisiljujoči razlogi v demokratični družbi, ki pravno temelji na pluralizmu in odprtosti duha
Politični govor se sme omejiti le, če za to obstajajo nujni, prisiljujoči razlogi v demokratični družbi, ki pravno temelji na pluralizmu in odprtosti duha (tako je zapisano v sodbah najvišjih sodišč, tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, in pravni literaturi). To je najvišji pravni standard v ustavni demokraciji: nujnost. Komercialni govor pa se sme omejiti že, če za to obstajajo »razumni« razlogi. Kot so na primer zavajanje, negativno opredeljevanje do konkurence na trgu, lažno predstavljanje nekega izdelka, nespodobnost ipd. To pomeni, da ima te vrste govor nižjo ustavnopravno zaščito, kot politični govor. Oglaševanje blaga in storitev, drugi izraz za komercialno izražanje, se mora ravnati tudi po kodeksih, ki predvsem določajo, kakšno oglaševanje (reklame) ne sme biti.
Nemara človek ob tem takoj pomisli na to, da današnje reklame večkrat odstopajo od oglaševalske etike, ki jo določajo kodeksi za oglaševalce. Tudi izrazito. In da se le redko primeri, da se iz razlogov, ki jih ti kodeksi določajo, določena reklama prepove, izvzame iz javnega objavljanja. Ampak to je drugi problem, do katerega se na tem mestu ne opredeljujem.
Komercialni govor se sme omejiti že, če za to obstajajo »razumni« razlogi. Kot so na primer zavajanje, negativno opredeljevanje do konkurence na trgu, lažno predstavljanje nekega izdelka, nespodobnost
Marsikdaj se tudi zgodi, da se poskuša javnost naslavljati s t.im. prikritim oglaševanjem. Torej tako, da se neko sporočilo javnosti opredeli kot politični, ali nemara umetniški govor, dejansko pa gre za reklamo, s katero se poskuša nekaj prodati: storitev, blago ali podobo neke javno prepoznavne osebnosti kot tržni produkt (priljubljeni športi in športniki-zvezdniki so tipični primer te vrste trženja podobe neke osebe). Če se to zgodi, imajo oglaševalska razsodišča in kasneje morda tudi sodišča s tem največ dela.
Ob tem človek pomisli tudi na to, da se tudi s političnim govorom ljudstvu »nekaj prodaja.« Večkrat je slišati negodovanje ljudi, da jim politiki prodajajo »meglo«, ali pa »mačka v žaklju«, ali pa »obljube s figo v žepu.« A to ni več pravno vprašanje. V pravni teoriji je pač tako, da razlikuje med omenjenima vrstama govora (izražanja) in jima priznava drugačno stopnjo pravne zaščite.
Oglaševanje kot »umetnost«?
Morda ne bo odveč, če na tem mestu omenim, da sem pred leti, ko sem bil gost zanimive okrogle mize na tradicionalnem srečanju oglaševalcev v Portorožu, zavzel dokaj kritično stališče do upoštevanja etičnega kodeksa v oglaševalskih praksah. Zato sem, rahlo provokativno, ponudil oglaševalcem v razmislek predlog, da se oglaševalskim etičnim kodeksom odpovejo.
In šel sem še korak dlje. Kot razpravno temo sem ponudil vprašanje, skoraj sugestijo, ali nebi veljalo sodobno, moderno oglaševanje, ki prepogosto ni nič drugega kot slikovno in zvočno zavajanje ljudi-potrošnikov in povzročanje njihove zmedenosti, opredelili kot »umetniško izražanje«. Kajti pravo tej vrsti izražanja namenja najvišjo stopnjo pravne zaščite.
Odgovora nisem prejel, povabila k pogovornemu sodelovanju za naslednje leto pa tudi ne :)
Dotakljivost zastave
Ustava in zakon izrecno določata, da ima zastava simbolni pomen in pomen izražanja pripadnosti državi/naciji. Na ta način slovensko zastavo uporabljajo, na primer, tudi ljudje na športnih prireditvah – športniki ob njenem dvigu in igranju himne ponosno stojijo na zmagovalnem odru, ljudje pa jo uporabljajo kot izraz navijaštva za športnika, za državo, kot izraz pripadnosti, domoljubja ipd. Podoba zastave se uporablja tudi npr. na spletnih omrežjih, ipd. Izražanje pripadnosti državi je politično izražanje in je del svobode izražanja, ki je pravno najbolj zavarovan.
Uporaba zastave je namreč lahko tudi izraz političnega protesta. Zato tudi vsak fizični poseg v zastavo ne pomeni njenega »skrunjenja«, ali »žaljenja« tistega, kar ustava kot simbol odraža
Zato lahko zakon izrecno določi le primere in načine, kdaj in kako se zastava ne sme uporabljati. Torej izjeme. A tudi izjeme so lahko protiustavne.
O tem sem v preteklosti, pred več kot desetletjem, že pisal. Uporaba zastave je namreč lahko tudi izraz političnega protesta. Zato tudi vsak fizični poseg v zastavo ne pomeni njenega »skrunjenja«, ali »žaljenja« tistega, kar ustava kot simbol odraža: obstoj države, nacije, narod in ljudstvo, ustavni red, vrednote, zgodovino…
Žaljenje zastave in njeno skrunjenje je namreč po Kazenskem zakoniku prepovedano dejanje. A v ustavnem pravu vseeno velja doktrina (sestavljena in sodb najvišjih sodišč in njihovih komentarjev v pravni literaturi), da ima politično izražanje prednost pred zaščito zastave pred fizičnim posegom vanje. Ali drugače, da je bolj pomembno dopustiti svobodo političnemu izražanju, kot pa narediti zastavo za nedotakljivo.
Zato v pravnem smislu zastava ni »skrunjena«, če jo nekdo npr. natisne na majico, ali zašije na zadnji hlačni žep. In celo tako skrajni primeri uporabe zastave so ustavnopravno dovoljeni, kot je npr. protestni zažig zastave. Seveda, ob določenih pogojih in v določenem kontekstu: npr., če protestnik zažge zastavo zato, ker protestira zoper oblast, ki po njegovem prepričanju ne odraža, ne spoštuje in ne varuje tistega, kar odraža ustava kot simbol (svobodo, vladavino prava, demokratičnost, temeljne pravice in svoboščine, ipd.). Tako je v pravni doktrini. V praksi pa si je želeti, da do takšnih primerov »protestnega političnega izražanja« ne pride.
Upam in verjamem, da nihče nima želje tega pravnega pojasnila iztrgati iz konteksta in ga interpretirati kot nekaj, podobnega »ščuvanju« k takšni rabi zastave. Zato zapišem, da ne bo nikakršnega dvoma: naj se slovenska zastava ne uporabi v ta namen in na ta način, prav tako ne drugi simboli domovine in nacije. In dodam, da sam tega nikoli ne bi storil.
Politične stranke in zastava
Vse slovenske politične stranke, po mojem vedenju in izkušnjah, pri političnem naslavljanju javnosti uporabljajo tudi slovensko zastavo - kot simbol države in izraz pripadnosti državi, ljudstvu. To je razumno, saj kot slovenske politične stranke naslavljajo slovenske volivke in volivce, naj njihove kandidate na volitvah izberejo za predstavnike ljudstva, če gre za parlamentarne volitve, za predstavnike države, če gre za evropske volitve, ali za predstavnike lokalnih oblasti, če gre za lokalne volitve. Takšen politični govor, takšno politično naslavljanje javnosti v pravnem smislu ni zadeva oglaševanja in prodaje »blaga« ali »storitev.«
Kadar pa je uporaba zastave dejansko v funkciji ponujanja in/ali dejanskega trženja blaga ali ekonomskih storitev, pa je to v nasprotju z zakonom. In to je nekaj povsem drugega, kot strankarska uporaba zastave in načini njene rabe, ki izražajo pripadnost državi in domoljubje. Če se pojavi utemeljeni in razumni sum, da gre za takšno uporabo zastave, se takšno rabo zastave lahko prijavi pristojnemu organu, ki mora o tem odločiti.
Do vprašanja »fotografij,« ki se prikazujejo na oglasnih panojih političnih strank in problema morebitnega »posega v avtorske pravice,« pa se ne opredeljujem. To prepuščam specialistkam za to pravno temo.
Povezani članki
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti
16. 2. 2025 ob 12:30

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica
15. 2. 2025 ob 19:30

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici
15. 2. 2025 ob 16:57

Babičin zdrobov puding z jabolki
15. 2. 2025 ob 14:54
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
16
FEB
17
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05
12 komentarjev
Kraševka
Ja, razume se, da Slovenija ni obsodila vseh treh IZMOV, tako, kot EU-parlament.
Zato so KOMUNISTIČNI simboli v Sloveniji še vedno dovoljeni.
Vseeno mislim, da kdor poveličuje ZLOČINE, ni Demokrat.
Čeprav so bivši komunisti menjali ime in v modernejše - Socialni DEMOKRATI - njihova dejanja pa so ista, kot pod prejšnjim imenom.
biljan
Zastavi SRS in SFRJ sta se ponovno pojavili ob Maistrovem spomeniku pred kolodvorom v Ljubljani 27. 4. 2007. In od tedaj upoštevajo spodaj zapisano.
"Kljub temu, da verjetno vsi vemo, kaj so predstavljale zastave z zvezdo in kaj želijo nosilci sporočiti z njimi danes, pa je pomočnik komandirja PP Ljubljana Center Vlado Ščavničar mnenja, da vse zastave nekdanjih jugoslovanskih republik in zastava SFRJ kot zastave niso nikjer več v veljavni zakonodaji opredeljene kod državni simboli in torej v navedenem primeru ne gre več za TUJO zastavo, temveč le za neopredeljeno večbarvno tkanino in torej po tej določbi ni mogoče nikogar, ki uporablja nekdanje zastave jugoslovanskih republik ali skupne države, kaznovati."
Moje mnenje. Poleg ustavno in zakonsko določenih zastav ter zastav gostov iz obstoječih tujih držav in mednarodnih organizacij ni dovoljeno uporabiti na prizoriščih nobene tuje države. Če pa želijo člani političnih ali sindikalnih organizacij Republike Slovenije izkazati svojo prisotnost, pa naj pridejo z njihovimi zastavami. To isto naj velja tudi za vse oblike demonstracij. Slovenija ne more protestirati proti Sloveniji, je mogoče posredno razbrati iz zakona, ampak se lahko le predstavlja kot država.
Kraševka
Hvala za posredovano mnenje MNZ-Ja.
Čudi me, če sem prav prebrala, da bivše SFRJ ni mogoče šteti za TUJO državo.
Kaj pa če bi kdo NOSIL ZASTAVO - Kraljevine Jugoslavije, v kateri je bila tudi osrednja Slovenija?
Kaj pa če bi poleg Partizanskih UNIFORM, prišli na proslave tudi v Četniških (sedaj jim je priznan odpor proti okupatorju. Tudi Slovenci so bili nekateri pri četnikih), UNIFORMAH in zastavami stare Jugoslavije?
Logično je, da NARODNA ZASTAVA ostaja ista in je politično vodstvo bilo katere države ne more menjati. Za vse ostale pa mi je dvomljivo.
Ali kje piše, za koliko različnih držav, se v Sloveniji lahko tolerira na DRŽAVNIH proslavah še druge zastave, ki so drugačne od današnje SLOVENVKE zastave z grbom, ki ima Triglav, morje in rumene zvezde?
biljan
"Motilo me je, da je dobila pred leti Prešernovo nagrado ženska, ki je imela trebuh ovit z IZREZOM na Zastavi. Jaz sem to smatrala za ŽALITEV vseh Slovencev. Iz prispevka pa zgleda, da to ni v nasprotju z USTAVO. To pa ni spoštovanje do domovine in ni čudno, da v Svetu nimamo pravega ugleda," je zapisala Kraševka. Avtorica je dobila nagrado Prešernovega sklada in ne Prešernovo nagrado. Kaj menim o tem, me pogosto vprašajo na predavanjih. Dam jim dvopomenski odgovor. Prvi, da Slovenci očitno izgubljamo svojo domovino, državo Slovenijo in sicer po evropskemu načelu, tisti, ki ima več otrok, tistemu pripada ozemlje. Torej nam nadpovprečna nataliteta nekaterih priseljencev, ponazorjena z nosečniškim trebuhom na mestu, kjer naj bi bil grb Slovenije, trga našo narodno in nacionalno bit. Ob takem tolmačenju se vidno zamislijo. Ugleda v svetu pa si nismo ustvarili niti 26.6.1991, 22.2.1992 in 30.4.2004 ob razglasitvi države, vstopu v OZN in sprejemu v EU z nepojmljivo neuglednimi zastavami Slovenije, vse do danes.
biljan
Kraševki in drugim o moebitnem zažigu zastave Slovenije, slovenske narodne zastave, zastave EU in drugih aktualnih zastav ter zastav neobstoječe SRS in SFRJ. Izvirno e-vprašanje in izvirni e-odgovor.
P> n.
Ministrstvo za notranje zadeve
Štefanova 2
SI-1501 Ljubljana
Slovenija
Zadeva: tolmačenje 15. člena Zakona o varstvu javnega reda in mitu (ZJRM-1)
Omenjeni člen zakona s podnaslovom (uničenje državnih simbolov) določa za nameren zažig ali kako drugačno poškodovanje ali uničenje zastave in grba Republike Slovenije, zastave EU ali zastave druge države globo 208,64 evra.
Pred že kar nekaj leti so pri spomeniku generalu Maistru v Ljubljani prvič v Republiki Sloveniji po letu 1991 nosili zastavo Socialistične Republike Slovenije oziroma slovensko narodno zastavo z zvezdo. Policijska uprava Ljubljana mi je kot operativnemu zastavoslovcu, ki redno proučuje urejenost in pojavljanje zastav v Sloveniji, odgovorila, da uporabnika te zastave ne more oglobiti, ker taka kot je, ne predstavlja nobene obstoječe države oziroma njene enote.
Ker me na predavanjih kar pogosto sprašujejo v zvezi s pojavljanjem te in podobnih zastav, ki spominjajo na nekdanje dežele na ozemlju Avstro-Ogrske ali republike na ozemlju SFRJ, jim doslej še nisem znal odgovoriti, kako bi proti njim ukrepala policija, če bi storili z zastavo nekdanje SFRJ-SRS to, kar določa 15. člen omenjenega zakona? Da bi jim znal verificirano odgovoriti na njihovo vprašanje, vas prosim za odgovor.
Prisrčen pozdrav
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Zgornje Bitnje 56 a
4209 Žabnica
04 231 71 10
ODGOVOR MNZ, Policije
Direktorat za policijo in druge varstvene naloge
Številka: 092-277/2018/2 (141-12)
Datum: 17. 9. 2018
Zadeva: Tolmačenje 15. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru – odgovor
Zveza: e-sporočilo z 11. 9. 2018
Spoštovani gospod Stanislav Jesenovec,
zaprosili ste nas za odgovor o (morebitnih) ukrepih policije proti posameznikom, ki bi namenoma poškodovali ali uničili zastavo nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) ali Socialistične republike Slovenije (SRS) oziroma tolmačenje 15. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Uvodoma pojasnjujemo, da avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona. Naloge in pooblastila policije pa so določena tudi v drugih predpisih, ki sodijo v delovno področje posameznih ministrstev.
Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06; ZJRM-1) v 15. členu določa sankcijo globe za tistega (fizično osebo), ki na javnem kraju namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije (RS), zastavo Evropske unije (EU) ali zastavo druge države. Z jezikovno razlago je mogoče ugotoviti, da mora biti dejanje storjeno na javnem kraju, podan mora biti tudi naklep (namen) storilca po zažigu, poškodbi ali uničenju. Pravno varstvo pred opisanimi dejanji (predmet varstva) se nanaša na zastavo ali grb RS in (le) zastavo EU ali druge države. Po slovarju slovenskega knjižnega jezika pojem država predstavlja organizirano politično skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast ali politično silo, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost. Glede na zapisano je mogoče zaključiti, da 15. člen ZJRM-1 predpisuje sankcijo za dejanje, zažiga, poškodovanja ali uničenja zastave ali grba RS ali zastave EU ali druge države, ki ga posameznik stori naklepoma in na javnem kraju. Predmet varstva so torej (določeni) simboli organizirane politične skupnosti, ki ima na svojem teritoriju suvereno oblast ali politično silo (aktualna država ali (kon)federacija držav).
Področje državnih simbolov je v RS zakonsko urejeno z Zakonom o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94; ZGZH).
Zato menimo, da zastave kot simbolov nekdanje države SFRJ in njene republike SRS ni mogoče šteti za zastavo druge (tuje) države, zato njeno morebitno zažiganje, poškodovanje ali uničenje na javnem kraju ni mogoče opredeliti za prekršek po 15. členu ZJRM-1.
Kljub temu ni mogoče izključiti protipravnosti takšnega dejanja v smislu storitve prekrška po ZJRM-1, saj prvi odstavek 7. člen tega zakona določa sankcije za nedostojno vedenje, kadar takšno ravnanje pri posamezniku ali med na javnem kraju povzroči vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ljudi. Prav tako je treba upoštevati tudi določila iz 20. člena ZJRM-1, kadar je prekršek storjen z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, pri čemer je potrebno posebej presojati okoliščine vsakega konkretnega primera in oceniti ali so podani vsi elementi protipravnosti.
Lep pozdrav,
mag. Lado Bradač
generalni direktor
višji sekretar
Alojzij Pezdir
Posebej problematično in sporno je javno demonstriranje z zastavami nekdanje FLRJ/SFRJ in KPJ/ZKJ ter KPS/ZKS, s katerimi skušajo posamezniki provokativno zlorabljati državljanske svoboščine ter izražati svojo subjektivno jugo-nostalgijo ter fanatično "večno zvestobo" zgodovinsko poraženi vladajoči komunistični partiji ter obenem dejavno in manifestativno nasprotovati sovražno demonizirani veljavni ustavni ureditvi v samostojni, neodvisni, demokratični, politično pluralni in parlamentarni Republiki Sloveniji.
Provokativna gesta tendenciozne manifestativne zlorabe tuje zastave in tuje totalitarne ikonografije je popolnoma enaka, kot bi v Italiji kdo "mahal" s fašističnimi zastavami ali simboli, ali v Nemčiji z nacističnimi zastavami in simboli. Ne verjamem, da bi v Italiji ali Nemčiji taka ali podobna pro-fašistična ali pro-nacistična provokacija posameznika ali skupine minila brez prekrškovnih ali celo kazenskih sankcij ter brez javne obsodbe s strani osveščene demokratične javnosti. Pri nas so pro-komunistične in pro-totalitarne manifestacije ter ikonografske in glasbene provokacije najpogosteje deležne celo medijske dodatne promocije in celo nekritičnega in protiustavnega populariziranja.
Kraševka
Hvala za razlago. Vidim, da LEVICA tega sploh ne pozna, ali pač noče priznati, da imamo svojo DRŽAVO Slovenijo in tudi simbole, kot je GRB in Zastava. Če vas prav razumem, bi moralo biti kaznovano, če kdo ZAŽGE Zastavo. V praksi pa naša DRŽAVA ravna v nasprotju z ZAHODNIMI DEMOKRACIJAMI. Kajti na Zahodu se več ne poveličuje REŽIMOV. Pri nas smo IZJEMA, ke se tu še vedno poveličuje KOMUNIZEM. Enako se klanjamo Zločincem s spomeniki in POLAGANJEM Cvetja. Ne v Nemčiji in ne v Avstriji, mislim, da nobeno mesto nima več "HITLERJEVEGA TRGA" V Sloveniji sredi Kopra, pa še vedno dominira mestu "Titov trg". Pa tudi našo RTV še vedno obvladuje "po Titu, Tito".
biljan
Moje e-pismo.
Dober dan!
Povsem se strinjam z vprašanjem poslanke SDS Anje Bah Žibert ministru za notranje zadeve o pojavljanju zastav SR Slovenije in SFR Jugoslavije na javnih prireditvah po Sloveniji, pa tudi izven nje, predvsem na partizanskih prireditvah po drugih delih ex Jugoslavije.
Ko so prvič namestili zastavo SRS na Maistrov spomenik v Ljubljani pred kolodvorom, sem kot operativni zastavoslovec dejanje prijavil PP Ljubljana Center. Njihov inšpektor mi je uradno odgovoril, da uporabnika te zastave ne morejo prijaviti in oglobiti za prekršek, ker ta zastava ne predstavlja nobene države oziroma državne enote. Zaradi takega (naročenega) stališča policije, se je začelo širiti število teh zastav na vseh prizoriščih različnih enopolitičnih, borčevskih, celo državnih proslav. Državniki Slovenije (!) so sedeli istočasno pred zastavami SRS, SFRJ in Republike Slovenije in nihče ni ukrepal. Če bi bil jaz na tej funkciji SI, SVN, na tako slovesnost ne bi pristopil, bi protestiral in zahteval odstranitev. Po tolmačenju policije le te ni mogoče primerjati z zastavo tretjega Reicha in zastavo fašistične Italije, ki pri nas tudi nista uradno prepovedani. Ko sem brezplačno predaval o tej tematiki štirim inšpektorjem Ministrstva za javno upravo – ki je pristojno za to področje za časa vlade Janeza Janše (SPOŠTOVANJE ZNANJA!?), so izpostavili problem zakona, da ne uporablja besed prepovedano je, ker, če ni tako opredeljeno, potem prijave padejo na sodišču. O tej tematiki operativno zagotovo Sloveniji največ vem jaz. Z vseh vidikov! Ne nazadnje je vse, kar je pravilno urejeno na državnih ustanovah plod mojih prizadevanj.
P. S.: Tudi organizatorjem proslav in podobnih dogodkov v čast temu in onemu dogodku s tim. desne strani politike, bi morali izrekati globe, ker zastavo Slovenije še vedno obešajo navpično z ležečim grbom Slovenije in, ker se še niso naučili zakonskega poimenovanja zastav v Sloveniji. Dal pa sem pobudo poslanki SMC Mateji Udovč, ker naj je doslej le ona povabila v državni zbor, da tam v foaeju v omari pravilno poimenujejo zastavo in grb Slovenije.
Če boste protestno zažgali zastavo Slovenije, vas po uradni razlagi policije lahko doleti kar trojna globa.
V ustavi so grb, zastava in himna ter slovenska narodna zastava so opredeljeni le z osnovnimi značilnostmi, podrobneje pa v zakonu, uredbi in drugih zakonskih in podzakonskih aktih po posameznih področjih.
piklo
Kako komentira dr.Teršek nošenje jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo na protestih proti sedanji vladi? Kako je to zapisano v ustavi?
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Od človeka s takim znanstvenim nazivom in tako pogostim nastopanjem v javnostih sem pričakoval bom natančno, zakonsko zapisano poimenovanje zastave. Ne vem, ali gospod dr. piše o slovenski narodni zastavi, ki je v veljavi od 1848. in ponovno 1994. leta ali o zastavi Slovenije, ki jo imamo od 1991.leta. V Republiki Sloveniji imamo namreč dve tribarvnici. Prav tako bi pričakoval, da bo ljudstvu, narodu in naciji privoščil zastave, ki jim pripadajo. Sicer pa ne morem razumeti, da smo v 29. letu samostojne države ves čas poniževani z ljudstvom pri petju, pisanju in celo takih in podobnih strokovnih zapisih, kljub temu, da imamo samostojno državo z vsemi državniki. Kdaj zastave Slovenije in slovenske narodne zastave ni dovoljeno uporabiti v komercialne namene, zakon opredeljuje in tudi kdo in kakšno globo lahko izreče za tako uporabo. Pa še to. Iz SLS-SKD so me grdo pregnali zaradi medijske uporabe navedenih zastav. Tedaj in danes vidni desni politiki niso vedeli, da ima ta stranka v logu slovensko tribarvnico. Podpiram prizadevanja Aleša Primca, zaradi preje omenjenih pa se mu ne zmorem pridružiti.
Kraševka
Jaz gledam na našo ZASTAVO, z velikim spoštovanjem, saj mi predstavlja DOMOVINO.
Čudim pa se, da so Levičarji do Slovenske zastave brezbrižni.
Navadno Leva opcija na svoje hiše, po osamosvojitv,i niti ne razobeša zastav. So tudi izjeme. Vsekakor, je Pomladna opcija bolj dosledna, da na DRŽAVNE praznike razobeša zastavo.
Motilo me je, da je dobila pred leti Prešernovo nagrado ženska, ki je imela trebuh ovit z IZREZOM na Zastavi.
Jaz sem to smatrala za ŽALITEV vseh Slovencev. Iz prispevka pa zgleda, da to ni v nasprotju z USTAVO. To pa ni spoštovanje do domovine in ni čudno, da v Svetu nimamo pravega ugleda.
V Jugy, je bilo KAZNIVO sežigati in poškodovati Državno zastavo.
Ko sem bila še najstnica, vem, da je nek mlad fant v hecu ob peči, malo ožgal zastavo. Predstavnik Komunistov je dal KAZENSKO OVADBO in fant je dobil leto dni POGOJNEGA zapora.
Zelo čudno zgleda, da imamo v USTAVI tako liberalni pogled na zastavo, da je dovoljen celo SEŽIG?
Pa tudi to mi ni jasno, zakaj določena DRUŠTVA in Združenja še vedno NEKAZNOVANO UPORABLJAJO Zastavo Titove Jugoslavije?
Več držav je že šlo preko SLOVENSKEGA ozemlja.
Kaj bi bilo, če bi bile na državnih proslavah, poleg SLOVENSKE, tudi vse tiste ZASTAVE, katere bi predstavljale bivšo OBLAST.
Mislim, da so v tujini do svoje države in SIMBOLOV bolj dosledni in ponosni. Predvsem pa uporabljajo le URADNO zastavo in ne zastave tujih propadlih držav.
Na Danskem, sem imela priliko videti, da so z malimi zastavicami okrasili tudi domačo mizo, ko so sprejemali goste na svoj ROJSTNI DAN.
To se mi je zdelo prav ljubeznivo, ko je bila na mizi, poleg šopka, tudi mala ZASTAVICA, večja pa na vhodnih vratih.
Če spoštujemo svoj NAROD, bomo vsekakor spoštovali tudi ZASTAVO in je ne bomo ne TRGALI in ne SEŽIGAL, ampak ponosno IZOBEŠALI !
MEFISTO
Če sme na raznih ideoloških proslavah vihrati tudi nekdanja zastava jugoslovanske ječe naododov, bi brez greha izobesili tudi zastavo nacistične Nemčije s kljukastim križem, saj so nam štiri leta gospodovali. Takrat smo bili tudi državljani velikega nemškega Reicha. Ne boste verjeli, koliko sinov komunističnih očetov je zato, ker so bili rojeni v Reichu uveljavilo nemško državljanstvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.