Konec športa kot ga poznamo? Ko na ženskem tekmovanju zmaga … moški

Tadeja Kreč
21

    Nekdo, ki je biološko moški, a se ima za žensko, ni enakovreden sotekmovalec tem, ki so ženske. Pa četudi s hormonskimi terapijami raven testosterona zniža pod zahtevano mejo. A prav z biološkim moškim, ki se je odločil spremeniti spol, smo dobili prvo trans zmagovalko na svetovnem prvenstvu. Rachel McKinnon je zmagala v velodromskem kolesarjenju za veterane v disciplini sprint v kategoriji 35-44 let.

    Rachel McKinnon ni le športnica, ampak tudi aktivistka za pravice transspolnih oseb. Na Univerzi v Charlestonu v Južni Karolini pa poučuje filozofijo in etiko, s poudarkom na študijah spola, ima svoj YouTube kanal.

    McKinnonova je na očitke, da ima zato, ker je bila rojena kot moški, fizične prednosti v športu, dejala, da je osredotočanje na fizično prednost večinoma nepomembno, saj gre za vprašanje pravic. Hkrati pa zatrdila, da bi vsak človek moral imeti pravico, da se odloči, ali bo tekmoval v ženski ali v moški kategoriji. Zakaj ji ne morem pritrditi?

    Prvič zato, ker ne moremo prezreti in zanemariti prednosti, ki jih ima moško telo. Verjamem, da je McKinnonova močno trenirala. In prav tako so njene tekmice. Ljudje to počnejo, da zmagajo na tekmovanjih. Moške fiziološke lastnosti ne izginejo preprosto zato, ker se moški odloči, da bo ženska, in to kljub znižani ravni testosterona.

    Aktivisti transspolnih oseb vztrajajo, da je ženska tudi nekdo s penisom, moškimi žlezami in konstitucijo, ki mora imeti tudi dostop do ženskih stranišč, kopalnic, sob in drugih (ženskih) prostorov

    Moški imajo večje skeletne mišice, večje srce in pljuča, večjo koncentracijo hemoglobina, ki je ključni dejavnik pri vzdržljivostnih športih, njihove žile so večje in prenašajo več krvi. Ni nepomembno, da moški niso podvrženim takšnim hormonskim nihanjem kot ženske, mesečnim menstruacijam itd. Vse to šteje in zato moškim omogoča, da so fizično bolj uspešni od žensk. Zakaj že imamo žensko in moško kategorijo? No vidite. In zakaj imajo določeni športi še razrede glede na telesno maso. Ker sicer lažji ne bi mogli tekmovati, ne?

    Rachel bi vam le srborito odgovorila, da imamo moško in žensko kategorijo zato, ker se moški bojijo žensk v svoji kategoriji. Bodo že prebolele te, ki jih premagujejo moški, ki se odločijo biti ženske! Vse za voljo enakosti! Pravica tekmovati je povozila pravico (biološko) ženskih tekmovalk do pravičnega tekmovanja.

    Meni se zdi to očiten primer patriarhalne dominacije. Moški se odloči spremeniti spol in na tekmovanju popolnoma premaga ženske. Ironično so bile v tem primeru popolnoma povožene feministke, ki so podprle ideje relativizacije spola, da bi uničile tradicionalno družino, sedaj pa jih je LGBT gibanje povozilo z enako strategijo.

    Aktivisti transspolnih oseb vztrajajo, da je ženska tudi nekdo s penisom, moškimi žlezami in konstitucijo, ki mora imeti tudi dostop do ženskih stranišč, kopalnic, sob in drugih (ženskih) prostorov. Hkrati si ti isti aktivisti prizadevajo za brisanje pojma »ženska«, kadar gre za ženske biološke funkcije. Tako ženske, ki se odločijo biti moški, še vedno lahko zanosijo, imajo menstruacijo itd.

    Verjamem, da je skozi zgodovino izoblikovan DNA mnogo močnejši argument od čustev, posameznikovih kapric ali osebnih izbir.

    Če pa spol relativiziramo, potem se ne moremo več boriti proti predsodkom, vezanim na spol, niti za pravice, vezane na spol – ne moremo na primer več nasprotovati prisilnim otroškim porokam ali detomoru deklic. Neke kategorije ljudi ne moremo pravno zaščititi, če je ne prepoznamo kot kategorijo. In enako je s pripadajočimi pravicami.

    Zato v nasprotju z LGBT agendo verjamem, da vključevanje transspolnih oseb v tekmovalne kategorije moških ali žensk dela dolgoročno škodo. Ti tako ali tako ne verjamejo, da kategorija »žensko« ali »moško« sploh obstaja. In zanimivo jim to prav pride le v športu, kjer je na koncu visoka denarna nagrada (Primer McKinnon ni osamljen, saj spol spreminjajo tudi moški, ki v moški kategoriji niso dovolj uspešni (primer)) – ne pa na primer na gradbišču, kjer bi transspolni moški svojo enakost dokazovali z enakovrednim fizičnim delom.

    Vsiljevanje tovrstnih »pravic« v družbo ni korak k večji enakopravnosti, kot verjame gibanje, ampak poskus nadvlade na področjih, ki tem ljudem ne bi smela biti dostopna. Moški in ženske smo različni. Različnosti med nami ne smemo uničiti, ker nam prav ta omogoča, da se med seboj lahko dopolnjujemo in zmoremo več kot bi sami.

    Ja, res mnoge silnice v družbi to različnost poskušajo izničiti na tisoč in en način. A verjamem, da je skozi zgodovino izblikovan DNA mnogo močnejši argument od čustev, posameznikovih kapric ali osebnih izbir. Ne verjamem, da bodo osebe, ki so hormonsko in kirurško zmanipulirale svoj lasten organizem, dolgoročno biološko uspešne. Pa četudi je to v ZDA močan trend.

    Bomo torej izključili ženske iz športa, izničili spole in slavili »enake pravice« ali bo prej konec te neumnosti?

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 21

    1. Iz Slovenije bodo kmalu odšli vsi zdravniki, ki še kaj znajo, torej tudi kirurgi, ki na videz moške spreminjajo v ženske.

      To bo imelo za posledico, da ne bo več takih nesporazumov v športu, o kakršnem govori kolumna.

      V bistvu pa gre le še za en poučen primer, kaj se zgodi, ko hoče človek spreminjati, kar je ustvarila narava.

      V anaholevičarski teoriji spolov pa se tako nihče več ne znajde.

    2. Trapast. DNA je danost. Z osebno ali celo družbeno odločitvijo se nič ne spremeni. Tako početje je naduto igranje Boga. Res trapast! In zdaj bi moral biti prisiljen njega nasljavljati njo in njo njega?
      Me zanima kaj bi o tem rekela profesorica FF, slavistka Marko Stabej? (Upam, da sem to vprašanje pravilno formulirar, v skladu z nekim pravilnikom FF).
      Quod deus perdere vult, dementat prius.

    3. Dokler se bodo trans-i vključevali zgolj v panoge, kje so v (biološko pogojeni) prednosti pred sotekmovalci, mi to diši po preračunljivosti (in poskusu kompenzacije za slabše rezultate med kolegi istega spola). Ko bo en tak ‘trans’ premagal vse tekmice v gimnastiki, bom mogoče razmišljala drugače (?).
      Ampak: kako smo (že) ujeti v to sprevrženo miselnost: pred leti smo se zgražali in nejeverno zmajevali z glavami (“Eh, te traparije!”). Medtem s(m)o sprejemali zelo vse-vključujočo in vse-razumevajočo zakonodajo (pri čemer je ta ‘vse’ predvsem v funkciji zaščite samooklicanih ‘ranljivih’ skupin), ki ščiti vse razen ‘zdrave kmečke pameti’.
      (Sarkazem:) Na podoben način bi lahko zavarovali npr. blondinke ali plešaste moške??
      (Sarkazem off.) Mar ni jasno, da barva, oblika, konstitucija, gostota, …. las nima nobene veze z umsko sposobnostjo, telesno (v)zdržljivostjo, delovnimi sposobnostmi …? Čemu torej privilegirati neke (namišljene? modne?) ‘osebnostne lastnosti’ oz. ‘osebne okoliščine’, ki niso v povezavi z nalogami, za katere se kdo poteguje? Če se prijavim (npr. na razpis za delo), želim biti sprejeta zaradi svojih sposobnosti, delavnosti, prizadevanja, … ne pa zaradi svoje zunanjosti, višine, barve glasu … oz. zato, da zadostim določenim ‘kvotam’ – zame je to do skrajnosti ponižujoče! Na kraj pameti pa mi ne pride, da bi se pritožila, ker me ne bodo sprejeli za pilota ali manekenko (kje so tu ‘enake možnosti’, če neka slabovidna ali debela gospa ne more ‘enakovredno konkurirati’ omenjenima poklicema??‼)

      Pač pa se bojim, da se ne bom mogla sklicevati na Zakon o varstvu pred diskriminacijo niti v primeru, ker/ko/če bom zaradi svoje spolne usmeritve (ki je v mojem primeru ista kot biološki spol) obravnavana “manj ugodno” kot npr. oseba z drugačno usmeritvijo (prim. ZVPD, 4. – 6. čl.)? (Ali bodo takrat rekli: “Budalo – misliš, da je ta zakon pisan zate!?”) Ker bom npr. zavrnjena na razpisu za določeno delo, kjer bi (teoretično) najbolje med vsemi kandidati izpolnjevala razpisne zahteve – iz ‘preprostega’ razloga: ker ‘mora’ imeti prednost kandidat s točno določeno ‘(p)osebno okoliščino’, kajti sicer se bo pritožil, da je zagotovo diskriminiran zaradi svoje (npr. spolne) drugačne usmeritve. In tako bom jaz (čeprav se bom počutila diskriminirano, opeharjeno oz. po krivici zavrnjeno) ožigosana za ‘nestrpno’, ker bom imela “neusklajena stališča v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti” (pobrano iz: https://www.casnik.si/ogrozena-svoboda-vesti/ ). V SFRJ se je za ‘neprilagodljive’ uporabljalo izraz ‘moralno-politično oporečen’. Se zdi, da nismo daleč od tam (ali: ‘Kdor se iz zgodovine nič ne nauči, …”).

      (Bo pa le zanimivo, ko se bodo feministke zavedle absurdnosti stanja … Pljuvanje v lastno skledo ali kako že? Bumerang?)

    4. MartaK,
      Postavili ste zelo dobra vprašanja in DILEME. Res prihajajo časi, ko bodo LGBT in transvestiti imeli VEČ PRAVIC, kot tisti, ki sprejmejo spol takšen, kot so se RODILI.

      Temu res ni mogoče reči ENAKE MOŽNOSTI, če je moškemu (ima močnejšo konstitucijo), ki se sam ima za žensko, DOVOLJENO, da tekmuje v skupini ŠIBKEJŠIH ŽENSK. Če to ŠPORT dovoljuje, je enostavna prevara, večja od dopinga.

      Ali so v takih primerih “feministke” podplačane za molk ? Do sedaj so bile ženske in moške ekipe. Mogoče bodo v bodoče tudi ekipe SREDNJEGA SPOLA ? Pri slovnici smo se učili ON, ONA in ONO.

      • Evnuh
        Zakaj nimajo evnuhi in dopingiranke iste kategorije? Zraven pa še dopingiranke. Kategorije bi morale biti čisti moški (moški brez dopinga in goljufij); čiste ženske (brez dopinga in goljufij) in tretja kategorija v katero bi dali vse ostale.

    5. Zakaj nimajo evnuhi in dopingiranke iste kategorije? Zraven pa še vse dopingirance. Kategorije bi morale biti čisti moški (moški brez dopinga in goljufij); čiste ženske (brez dopinga in goljufij) in tretja kategorija v katero bi dali vse ostale od dopingirancev do trans, evnuh in vse ostale.

    6. Tip ki gre tekmovat z ženskami je tip, ki ne upa tekmovati v svoji kategoriji (oz. ve, da tam nima šans).

      Zadnjič sta se na skupinski vadbi na “pas” priklopila en tip in ena ženska. Športnika tam-tam, morda celo ženska bolj aktivna športnica kot on. Starost tam tam, max tri leta razlike.

      Ob koncu vadbe je on porabil za 15% kalorij več, kot ona. Samo zato ker je moški. Facts don’t care about your feelings.

    7. In ce ta osebek poucuje filozofijo in etiko, bi moral imeti vsaj toliko etike, da bi tekmoval z moskimi. Kaksna je torej njegova etika in kaksne ucence bo vzgojil?

    8. Groza, zaradi takih profesorjev filozofije, pa je danes vse “zmešano” in ne ločujemo več kaj je prav in kaj narobe, ter to, kdo je moški in kdo ženska – enostavno tudi ne – kaj je KULTURNO in kaj NEKULTURNO.

      Oziroma NEKULTURNO postaja kulturno in narobe. Torej – NAROBE-SVET !

    9. Tudi avtorica, sicer dobrega prispevka, se podreja LGBTQP agendi, ko tega moškega opisuje kot, da je ženska. V trenutku ko ga je imenovala “ona”, ga je legitimizirala in s tem podrla argumentacijo članka.

    10. To ni pošteno do ostalih žensk. Ronda Rousey je nekoč povedala, da se z moškimi, ki se izdajajo za ženske ne bo borila. Zdaj jo lahko gledamo na RAW.

    11. Njena pravica je za vse ostale ženske KRIVICA.
      Vsi to vemo, ampak smo lepo tiho. Sodmiki so tiho, kerse bojijo medijskega (levičarskega) pogroma. Boječke!

    12. Irena imate prav.
      Ta problem so dolžni rešiti ZDRAVNIKI in SODNIKI. Če tega ne storijo, naj raje odstopijo svoje mesto drugim, ki ločijo kaj je prav in narobe.

      Tam, kjer je pravica nekoga – dejansko KRIVICA za DRUGEGA,res ne moremo govoriti o POŠTENEM ŠPORTU.

    13. Zakaj za trans in za dopingirance ne ustanovijo posebnega spola?
      Recimo: Čisti (nedopingirani) moški, čiste (nedopingirane in prave rojene ženske) in ostali (not bi dali vse moške in ženske ki so bili vsaj enkrat pozitivni na doping in vse hemafrodite, trans, qwer itd).

    Komentiraj