Končno dobre novice za ljudi, ki želijo kredit

Če se na vseh področjih življenja zadnje čase neprestano srečujemo predvsem z višjimi davki in s podražitvami, pa smo končno dočakali dobro novico. Znižale se bodo obrestne mere za stanovanjske kredite.
To je zagotovo dobra novica za vse tiste, ki jih zanimajo krediti za financiranje nepremičnin. Iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) so sporočili, da so večji padec v primerjavi z lanskim letom zaznali predvsem pri stanovanjskih kreditih s fiksno obrestno mero. Prav tako so se v zadnjem letu nekoliko znižali povprečni pribitki pri sestavljeni spremenljivi obrestni meri, ki je vezana na euribor.
»Lani marca je povprečen pribitek za zgoraj omenjeni kredit znašal 1,47 odstotne točke, trenutno pa se je ustavil pri 1,35 odstotne točke. Pribitku je treba prišteti še trenutno veljavno vrednost euriborja. 6-mesečni euribor, ki ga banke pri nas najpogosteje uporabijo pri stanovanjskih kreditih, je na dan 5. 3. 2024 znašal 3,92 odstotka,« so zapisali na svoji spletni strani.
Tudi sicer se za dolgoročne kredite priporoča izbiro fiksne obrestne mere, saj sta v tem primeru obrestna mera in posledično višina obroka za celotno dobo odplačila znana vnaprej. Euribor se namreč stalno spreminja. Njegova povišanja zato prinašajo višje obroke, znižanja pa manjše – gre za tveganje, ki ga sprejme kreditojemalec, ki se odloči za spremenljivo obrestno mero. Šestmesečni euribor se je v teh dneh izenačil z vrednostjo junija lani, saj vse od lanskega septembra počasi, a vztrajno pada.
Da primerjava med bankami vedno prinese boljšo odločitev, pravijo tudi na ZPS: »Pri modelnem kreditu s fiksno obrestno mero bi glede na podatke na spletnih mestih bank in hranilnic najmanj plačali pri Gorenjski banki, in sicer 35.855 evrov, največ pa pri NLB, in sicer 38.970 evrov. Razlika znaša 3115 evrov. Razlika med najmanj in najbolj ugodno banko pri kreditu s spremenljivo obrestno mero znaša 7477 evrov. Najmanj bi plačali pri Delavski hranilnici, to je 46.720 evrov, največ pa pri SKB, in sicer 54.197 evrov.«
V večini bank gre pri junijskem nižanju fiksne obrestne mere hipotekarnih stanovanjskih kreditov že za drugo znižanje obrestnih mer letos, pri čemer je izjema le NLB. Tam so obrestne mere znižali tretjič. V primerjavi z jesenjo 2023 so namreč banke nižale obrestno mero v mesecu februarju in aprilu.
Žurnal navaja, da se je zmanjšala tudi razlika med najcenejšim in najdražjim kreditom. V začetku leta je pomenila 5700 evrov, aprila je narasla na več kot 6200 evrov, zdaj pa znaša dobrih 4600 evrov. Razlika velja, če primerjamo 100.000 evrov vredne kredite z odplačilno dobo 20 let. Če pogledamo posamezne banke ugotovimo, da so od februarja do zdaj kredite, vredne 100.000 evrov, pocenile za od 1200 do 2500 evrov. NLB, ki je leto začel z najvišjimi obrestnimi merami, pa kar za več kot 5600 evrov. V primerjavi s februarjem so fiksne obrestne mere nižje za od 0,1 do 0,2 odstotne točke. Razlika 0,45 odstotne točke se prav tako najbolj pozna na NLB, kjer pa je bila njihova obrestna mera v začetku leta daleč najvišja, in sicer 4,15 odstotka.
Danes bo zasedal tudi Svet Evropske centralne banke (ECB), ki naj bi po mnenju analitikov na seji spustil obrestne mere. S tem bi se prekinil rekorden cikel zaostrovanja denarne politike. Prav tako pa odločitve naj ne bi ogrozil niti manjši dvig inflacije, ki smo ga v evro območju zabeležili v mesecu prejšnjem mesecu.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Kar je za vlado dober kompromis, so za upokojence nižje pokojnine

Lotrič je opozoril na pomanjkljivost sistema letalske protitočne obrambe

Fides v ustavno presojo: To je edina pot za zaščito pravice do zdravljenja

[Pozabljeni Slovenci] Jože Abram (1875–1938)

Na Goriškem pobitih se bodo spomnili pri breznu Zalesnika - v soboto, 14. junija

Pahor in genocid
Ekskluzivno za naročnike

Pahor in genocid

Domovina 204 - Dr. Leonida Zalokar: Zdravi del družbe se uklanja psihopatiji
Prihajajoči dogodki
Zborovski koncert Sončnice
Baročna Dolenjska (izlet)
Predstavitev pesniške zbirke: Milan Jež: Divji nageljni
Video objave
Izbor urednika

Koliko točk si pa ti vreden?

2 komentarja
Teodor
Ob tako hudi inflaciji bi morale biti obresti vsaj 20%. Če se bodo še naprej igrali bodo od sedanje stagflacije prešli na hiperinflacijo. Seveda pa statistika pokrije vse, celo bankrot.
Peter Klepec
Ne razumete! Slovenija nima svoje valute, zato inflacija ne more bistveno odstopati od nemske ali francoske. SLO zivi od izvoza. Ce bi bila inflacija 20% ne bi nihce nic vec prodal/izvozil in bi se vse ustavilo. Oziroma bi gravitacija evra ze precej prej poskrbela za korekturo. Vendar je ze majhna razlika med slovensko in nemsko inflacijo za izvoznike huda motnja. Posledica je zmanjsanje izvoza, zmanjsanje BNP in na koncu tudi plac. Kotektura torej, ki se zgodi kar sama od sebe. Vlada ima pri tem le toliko vpliva, ce zvisuje place v javnem sektorju ali pa davke. S tem povisuje inflacijo in povzroca zgoraj opisan efekt - znizanje plac celemu gospodarstvu, razen javnemu sektorju. Vlada, ki drazi javni sektor, bi po logiki morala pri naslednjih volitvah dobiti nic %.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.