Komentar 2. soočenja na Domovini in Radiu Ognjišče: kapitalizem in socializem

V drugem soočenju, ki ga je pripravilo Radio Ognjišče skupaj s portalom Domovina.je, so sodelovali štirje predstavniki strank: Anže Logar (SDS); Miha Kordiš (Levica), Aleš Primc (Združena desnica) in Vojmir Urlep (Lista Marjana Šarca). Raznolikost karakterjev in pozicioniranost na političnem parketu je obljubljala zanimivo debato, vendar do tega preprosto ni prišlo.

Debata brez nekaterih

Tako kot nista prišla predstavnika SMC-ja in Desus-a. Očitno je konkretnost prvega soočenja prestrašila največjo vladno stranko. Ali pa se predstavniki SMC-ja neradi vračajo na kraje, kjer je njihov predsednik prelomil kako obljubo. Lahko se namreč spomnimo, da je gospod Cerar na soočenju v dvorani Zavoda sv. Stanislava zagotavljal, da se bo zavzel za uveljavitev ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva.  Do česar, po raznih politikantskih manevrih, na koncu ni prišlo.

Prelamljanje obljub predsednikov novih strank je očitno nekaj, kar jim je skupno. Vojmir Urlep, kot predstavnik Liste Marjana Šarca, je namreč priznal, da je gospod Šarec spremenil mnenje o stanju na naši južni meji in o tem, ali je varovanje z ograjo potrebno.

Menda je to storil na podlagi dodatne informiranosti o zadevi. Sicer pohvalno, vendar pa zbuja vprašanje, o čem vse bo še spremenil mnenje oziroma o čem vse še ni zadostno informiran. Kar pa ni ravno obetaven začetek za osebo, ki si je želela postati predsednik države in sedaj cilja na mesto predsednika vlade.

Socialistična teorija brez prakse

Če smo lahko v prejšnjem soočenju spremljali stil nastopa politkomisarja v pojavi g. Štromajerja (SD), smo pa v tem soočenju jasno lahko videli čemu se reče salonski komunist. Ali če želite… kaviar revolucionar.

Gospod Miha Kordiš v svojem nastopu uporablja marksistično terminologijo in razumevanje družbe ter hkrati očitno dlje od teorije ni prišel, saj je bil vsak njegov predlog približno tako blizu resničnosti, kot je življenje parlamentarca blizu življenja delavca za tekočim trakom.

In to tistega v shiranem državnem podjetju; ne tistega v malem, srednjem podjetju ali podjetju v tuji lasti, ki bi jih g. Kordiš rad podržavil.

Po teh dveh soočenjih je jasno, da se levica napaja samo preko kulturnega boja in konstantne revolucije in da nove stranke dišijo le kot kombinacija projektnih ciljev ter osebnih karier.

Desnica brez presenečenj

Gospodu Primcu se vidi to, kar se vidi vsem strankam na začetku svoje poti. Imajo ideje, vendar nimajo celostnih rešitev. Njegova pro-družinska usmeritev je hvalevredna in določena njegova načela tudi, vendar od bodočega zakonodajalca se pričakujejo konkretne rešitve, ki upoštevajo vse posledice.

Poleg tega ob načinu nastopa gospoda Logarja Primc izpade kot preveč vnet prodajalec in to tiste sorte prodajalec, ki pride na dom in vam obljubi, da bo predstavil sesalec, ki vam bo spremenil življenje.

Ni ne prvi, ne zadnji. In vaše življenje bo šlo s tem sesalcem ali brez njega približno enako naprej. Podobno usodo čaka tudi to stranko – muha enoprocentnica, ki s svojim brnenjem ne bo spremenila političnega parketa.

Na drugi strani iste polovice tega parketa je sedel dr. Logar, ki je oddajal svoj klasičen vtis zdolgočasene superiornosti, ki je bila upravičena pri gospodarskih temah, kjer je g. Logar doma. Tu mu je lahko sledil samo g. Urlep s svojimi izkušnjami iz realnega sektorja. Vendar je treba priznati, da so g. Logarja pri drugih tematikah reševale dolgoletne parlamentarne izkušnje, saj je le z dobro retoriko prikril občutek zgolj pavšalnega poznavanja drugih področij.

Po teh dveh soočenjih je jasno, da se levica napaja samo preko kulturnega boja in konstantne revolucije in da nove stranke dišijo le kot kombinacija projektnih ciljev ter osebnih karier. Slovenski volivec ima tako (prekleto) malo izbire, če si želi živeti v Sloveniji, ki bo podpirala razvoj zasebne gospodarske pobude in hkrati razumela pomembnost trajnostno naravnane socialne države; ki bo državljana dojemala kot neponovljivega posameznika in podpirala razvoj njegovih talentov ter hkrati gojila vrednote kot so družina, skupnost in narod.