Komentar 2. soočenja na Domovini in Radiu Ognjišče: kapitalizem in socializem

(foto: Rok Mihevc)

V drugem soočenju, ki ga je pripravilo Radio Ognjišče skupaj s portalom Domovina.je, so sodelovali štirje predstavniki strank: Anže Logar (SDS); Miha Kordiš (Levica), Aleš Primc (Združena desnica) in Vojmir Urlep (Lista Marjana Šarca). Raznolikost karakterjev in pozicioniranost na političnem parketu je obljubljala zanimivo debato, vendar do tega preprosto ni prišlo.

Debata brez nekaterih

Tako kot nista prišla predstavnika SMC-ja in Desus-a. Očitno je konkretnost prvega soočenja prestrašila največjo vladno stranko. Ali pa se predstavniki SMC-ja neradi vračajo na kraje, kjer je njihov predsednik prelomil kako obljubo. Lahko se namreč spomnimo, da je gospod Cerar na soočenju v dvorani Zavoda sv. Stanislava zagotavljal, da se bo zavzel za uveljavitev ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva.  Do česar, po raznih politikantskih manevrih, na koncu ni prišlo.

Vojmir Urlep, LMŠ (foto: Rok Mihevc)

Prelamljanje obljub predsednikov novih strank je očitno nekaj, kar jim je skupno. Vojmir Urlep, kot predstavnik Liste Marjana Šarca, je namreč priznal, da je gospod Šarec spremenil mnenje o stanju na naši južni meji in o tem, ali je varovanje z ograjo potrebno.

Menda je to storil na podlagi dodatne informiranosti o zadevi. Sicer pohvalno, vendar pa zbuja vprašanje, o čem vse bo še spremenil mnenje oziroma o čem vse še ni zadostno informiran. Kar pa ni ravno obetaven začetek za osebo, ki si je želela postati predsednik države in sedaj cilja na mesto predsednika vlade.

Socialistična teorija brez prakse

Miiha Kordiš, Levica (foto: Rok Mihevc)

Če smo lahko v prejšnjem soočenju spremljali stil nastopa politkomisarja v pojavi g. Štromajerja (SD), smo pa v tem soočenju jasno lahko videli čemu se reče salonski komunist. Ali če želite… kaviar revolucionar.

Gospod Miha Kordiš v svojem nastopu uporablja marksistično terminologijo in razumevanje družbe ter hkrati očitno dlje od teorije ni prišel, saj je bil vsak njegov predlog približno tako blizu resničnosti, kot je življenje parlamentarca blizu življenja delavca za tekočim trakom.

In to tistega v shiranem državnem podjetju; ne tistega v malem, srednjem podjetju ali podjetju v tuji lasti, ki bi jih g. Kordiš rad podržavil.

Po teh dveh soočenjih je jasno, da se levica napaja samo preko kulturnega boja in konstantne revolucije in da nove stranke dišijo le kot kombinacija projektnih ciljev ter osebnih karier.

Desnica brez presenečenj

Aleš Primc, Združena desnica (foto: Rok Mihevc)

Gospodu Primcu se vidi to, kar se vidi vsem strankam na začetku svoje poti. Imajo ideje, vendar nimajo celostnih rešitev. Njegova pro-družinska usmeritev je hvalevredna in določena njegova načela tudi, vendar od bodočega zakonodajalca se pričakujejo konkretne rešitve, ki upoštevajo vse posledice.

Poleg tega ob načinu nastopa gospoda Logarja Primc izpade kot preveč vnet prodajalec in to tiste sorte prodajalec, ki pride na dom in vam obljubi, da bo predstavil sesalec, ki vam bo spremenil življenje.

Ni ne prvi, ne zadnji. In vaše življenje bo šlo s tem sesalcem ali brez njega približno enako naprej. Podobno usodo čaka tudi to stranko – muha enoprocentnica, ki s svojim brnenjem ne bo spremenila političnega parketa.

Anže Logar, SDS (foto: Rok Mihevc)

Na drugi strani iste polovice tega parketa je sedel dr. Logar, ki je oddajal svoj klasičen vtis zdolgočasene superiornosti, ki je bila upravičena pri gospodarskih temah, kjer je g. Logar doma. Tu mu je lahko sledil samo g. Urlep s svojimi izkušnjami iz realnega sektorja. Vendar je treba priznati, da so g. Logarja pri drugih tematikah reševale dolgoletne parlamentarne izkušnje, saj je le z dobro retoriko prikril občutek zgolj pavšalnega poznavanja drugih področij.

Po teh dveh soočenjih je jasno, da se levica napaja samo preko kulturnega boja in konstantne revolucije in da nove stranke dišijo le kot kombinacija projektnih ciljev ter osebnih karier. Slovenski volivec ima tako (prekleto) malo izbire, če si želi živeti v Sloveniji, ki bo podpirala razvoj zasebne gospodarske pobude in hkrati razumela pomembnost trajnostno naravnane socialne države; ki bo državljana dojemala kot neponovljivega posameznika in podpirala razvoj njegovih talentov ter hkrati gojila vrednote kot so družina, skupnost in narod.

Celotno soočenje predstavnikov strank SDS, Levice, LMŠ in Združene desnice si oglejte spodaj:

Po ogledu soočenja vas vabimo, da o njem in o sodelujočih podate svoje mnenje:

Create your own user feedback survey

12 komentarjev

  1. Verjetno se motim, saj ne poznam ozadja, ampak sklepam po temu kar sem slišal dosedaj. A po temu kako so odgovarjali gospodje v oddaji, bi dejal, kombinacija LMŠ+SDS+NSi (v kakršnemkoli vrstnem redu – pač to bodo pokazale volitve) ne bi bila tako zelo napačna.

    Vprašanje je, če bodo skupaj zbrali več kot 50%, a trenutno vidim to kot edino realno opcijo, da se kaj v tej naši državi spremeni. Sicer računajte na 4 leta statusa quo, oz. nadaljevanje že videnega in potem navzdol (s prvo naslednjo gosp. krizo).

    g. Kordišu in njegovemu podmladku ZK je res treba priznati konsistentnost v stališčih. Kapo dol. To pa ne pomeni, da si želim živeti v Venezueli. Kdor pa je dovolj star (kar g. Kordiš ni) se pa še živo spomni bonov na bencin, pomanjkanje kave, praška, čokolade, depozitov na prehod meje, inflacije, menjavanja mark, šticunge….in podobnih nebuloz iz Jugoslavije. Res si neželim še enkrat tja. Videno-hvala-ne.

  2. Problemi Slovenije so:
    a) organiziran kriminal,
    b) sistemska korupcija in
    c) izumiranje.

    Dokler se ne pojavi stranka, ki tako goreče zagovarja rešitve navedenih problemov, da jih po volitvah ne more pozabiti, ima slovenski volivec resnično “(prekleto) malo izbire”.

  3. Mark, strinjam se s tvojim komentarjem.

    Taki kot je Kordeš – občudovalci komunizma, znajo dobro govoriti ter jesti in piti. O delu in gospodarstvu pa nimajo pojma. Če taki dobijo oblast v roke – bodo v nekaj letih uničili še tisto gospodarstvo, ki nam zagotavlja vsakdanji kruh. Postali bi res 2. Venezuela.

    Taki, kot je Kordeš, navadno živijo v subvencioniranih stanovanjih, ki smo jih vsi državljani finansirali. Tisti pa, ki smo si sami zidali hiše in varčevali (ni bilo časa, da bi v kafe-barih srkali pijačo), bi bili sedaj obremenjeni z velikimi davki iz katerih bi dobivali podporo taki, ki imajo čas sredi belega dne v Bifejih sedeti in piti kavo. Enako bi Kordeš obremenil nepremičnine z velikimi davki – tudi take, kjer se opravlja gospodarska dejavnost. S takimi ukrepi bi se obrtništvo in gospodarstvo sesulo.

    Prav zato sama podpiram NSi, ki se bo zavzemala za zmanjšanje davkov, tako na osebne dohodke, kot davek iz dobička in DDV. S takim ukrepom, bomo dobili več delovnih mest, delavci več plače in privabili v državo investitorje, ter v trgovine kupce. Od tega pa bo tudi država imela več.

  4. Lele – Ta varianta je recepr nemogočega. Piko pa bomo postavili po volitvah. Nekateri sicer mislijo, da imajo zmago že v “žepu” – Če je tako, so pa vsake volitve vprašljive, ko imamo zmagovalca že pred volitvami. Tako je bilo v totalitarnih režimih – pod fašizmom in komunizmom.

  5. Slovenska parlamentarna opozicijska Levica teoretskega levičarja Luke Mesca in njegovih “vernikov” ter “sledilcev” je vse povedala o sebi in svojih resničnih političnih ciljih ter “botrih” iz ozadja, ko je kot edina stranka v DZ glasovala proti temeljitemu in sicer od vseh drugih strank podprtemu sklepnemu poročilu Logarjeve parlamentarne preiskovalne komisije o politični odgovornosti za “bančno luknjo” oz za “rop stoletja” nad žepi davkoplačevalcev v višini 5 milijard evrov.
    Levica Luke Mesca, Violete Tomić, Mihe Kordiša in drugih glasnih občudovalcev nedemokratičnih oblasti in njihovega terorja nad obubožano večino brezpravnega prebivalstva v Venezueli, na Kubi in v DR Koreji se je tokrat javno in demonstrativno postavila na stran slovenskih “banksterjev” in “tajkunov” ter seveda tudi celotnega kriminalno-političnega mafijskega podzemlja zajedalske “globoke države”, ki že vse od osamosvojitve preko bančnega sistema in “strateških” podjetij v državni lasti ter preko javnega zdravstva, državne prometne infrastrukture in elektrogospodarstva sistematično in brezdušno ropa davkoplačevalce v RS ter vztrajno spodjeda finančne temelje za razmah pravične in razvojno ter strateško drzne socialne države, o kateri znajo prvaki Levice povedati toliko sladkih, a praznih puhlic.

Komentiraj