Koalicijski valjar proti višjim neto plačam

Koalicijska večina v odboru za finance je danes zavrnila predlog SDS, ki bi z z zvišanjem splošne olajšave zaposlenim zvišal neto dohodek. Izpad v proračunu bi vsaj deloma lahko nadomestil prihodek od davka na dodano vrednost zaradi povečane potrošnje. V koaliciji so medtem trdili, da bi takšen ukrep zmanjšal sredstva za šolstvo in zdravstvo.

Največ za najslabše plačane

Po predlogu novele zakona o dohodnini bi se splošna olajšava s sedanjih 5.260 evrov leta 2026 zvišala na 8.000, leta 2027 na 9.000 in leta 2028 na 10.000 evrov. Za prejemnika minimalne plače bi bil neto dohodek leta 2026 višji za 438 evrov in leta 2028 za 758 evrov, za prejemnika povprečne plače 712 in 1.232 evrov, za prejemnika dvakratnika povprečne plače pa 904 in 1564 evrov.

V SDS bi zvišali tudi pragove posameznih dohodninskih razredov, in sicer za prvi razred s 16-odstotno stopnjo z 9.210 evrov na 10.630 evrov neto letne osnove, za drugi s 26-odstotno stopnjo s 27.089 na 31.240 evrov, za tretji s 33-odstotno stopnjo s 54.178 na 62.480 evrov in za četrti z 39-odstotno stopnjo z 78.016 na 90.000 evrov. Pri tem bi za peti razred stopnjo znižali s 50 na 45 odstotkov.

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na seji pojasnila, da bi s predlogom sprememb pridobili vsi, največ pa tisti z najnižjimi plačami. Obenem je kritizirala vladno razveljavitev sprememb dohodninskega zakona in dodatno obremenitev plač z zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

Po oceni vlade predlog nevzdržen

Uveljavitev predloga bi po oceni SDS v prihodnjem letu sicer pomenil 340 milijonov evrov manj dohodnine, bi se pa višji dohodek ljudi deloma prelil v večjo potrošnjo, s tem pa bi bil večji tudi priliv davka na dodano vrednost.

Vladni izračuni so bili nekoliko drugačni, in sicer naj bi uveljavitev predloga samo v prihodnjem letu pomenila 650 milijonov evrov izpada pri dohodnini. Takšen izpad pa po oceni državne sekretarke na finančnem ministrstvu Katje Božič ne bi bil vzdržen.

Na drugi strani pa je davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič poudaril, da je zvišanje splošne olajšave eden najlažjih načinov za razbremenitev stroškov dela. Bi pa bilo treba izpad proračunskih prihodkov nevtralizirati z zvišanjem stopnje DDV, prav tako bi se ga dalo ublažiti z večjim nadzorom nad proračunskimi odhodki.

Ivan Simič je poudaril, da je zvišanje splošne olajšave eden najlažjih načinov za razbremenitev stroškov dela.

'Za' tudi v NSi in kmetijski zbornici

Predlaganim spremembam so bili naklonjeni tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Kot je pojasnila predstavnica zbornice Janja Virant, bi pomenile manjšo dohodninsko obveznost in s tem višje prihodke za lastnike kmetijskih zemljišč in pridelovalce hrane.

»Trenutna davčna obremenitev je neutemeljeno visoka,« se je strinjal poslanec in predsednik NSi Jernej Vrtovec. Kot je ocenil, se dodatni proračunski odhodki ne odražajo v boljših storitvah, zvišanju plač v javnem sektorju ni sledila njegova večja produktivnost.

Več za državo, manj za državljane

Na drugi strani je Andreja Živic iz Svobode ocenila, da večja potrošnja ne bi nadomestila izpada dohodka in da bi to pomenilo manjša sredstva za šolstvo in zdravstvo ter manj prihodkov za občine. Da bi imeli od predlaganih sprememb največ tisti z najvišjimi plačami, pa je dejal Milan Jakopovič iz Levice.

V poslanski skupini SDS so po glasovanju na omrežju X objavili imena in fotografije vseh koalicijskih poslancev, ki so predlogu enoglasno nasprotovali. »Namesto da bi razbremenili plače in pomagali ljudem, so rekli Ne dvigu splošne olajšave. Več denarja za državo, manj za državljane,« so pripisali.

[‼️ DELITE OBJAVO ‼️]
Ti poslanci vladne koalicije so danes na Odboru za finance glasovali ❌ proti višjim neto plačam za ljudi. #sramota

💬 Namesto da bi razbremenili plače in pomagali ljudem, so rekli NE dvigu splošne olajšave. 😡 Več denarja za državo, manj za državljane.… pic.twitter.com/ilJUhTNDrX

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 14, 2025