Ko Levica ne ve, kaj dela levica

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
Foto: Youtube

Obsesija z vojno je neodgovorna in ne bo prispevala k miru, so na današnji seji parlamentarnega odbora za obrambo poudarjali predstavniki poslanske skupine Levica. Da so razmere v svetu negotove in da je treba najprej poskrbeti za lastno varnost, so odgovarjali vsi ostali, tako opozicija kot predstavniki – leve – vlade in koalicijske Svobode.

Stranka Levica je del koalicije, ki bo prej ali slej morala znatno okrepiti vlaganja v obrambo. Da bo izdatke treba povečati prej in bolj, kot so predvidevali, je ob robu vrha zavezništva Nato v začetku marca dejal celo predsednik vlade Robert Golob, čeprav je bil pri časovnem obdobju in številkah zelo (preveč) rezerviran. Dejal je namreč, da bo Slovenija morala izdatke na dva odstotka BDP dvigniti pred letom 2030.

Da bo to bistveno pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt, je pred dnevi na srečanju zunanjih ministrov Nata ponovila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Neuradno naj bi to številko Slovenija dosegala že prihodnje leto.

Izkoriščanje položaja

Tem napovedim v razpravah sledi večina poslancev koalicije, medtem ko Levica pridno izkorišča položaj, v katerem nima česa izgubiti, lahko pa krepi svojo volilno bazo. Ključne besede o povečevanju izdatkov tako ali tako ne bo imela, zato kljub koalicijskemu statusu ostaja nenaklonjena povečevanju obrambnih izdatkov. Zato tudi pobuda za sklic seje pristojnega parlamentarnega odbora. Vodja njihovih poslancev Matej T. Vatovec je tam med drugim ocenil, da v trenutnem položaju dodatno oboroževanje ne bi prineslo miru.

Največja grožnja po njegovih besedah ni kakšna invazija s strani tretje države, pač pa vzpon skrajne desnice. To pa je posledica nesposobnosti evropskih vlad, da bi se znale odzvati na prave potrebe državljank in državljanov, je povedal Vatovec. Prvi korak k zagotavljanju varnosti po njegovem mnenju ni brezglavo povečevanje obrambnih izdatkov, pač pa več socialne pravičnosti.

»Če si Rusija podredi Ukrajino, ni nihče več varen«

Evropa ni več varna cona, mu je odgovorila poslanka Svobode Andreja Rajbenšu. Vprašanje ni več, ali bo prišlo do novih varnostnih kriz, ampak kdaj in v kakšni obliki. Slovenija leži v strateško pomembnem delu Evrope in ni izoliran otok. Smo del Nata, kar nam zagotavlja določeno stabilnost in varnost. Toda če želimo, da nas brani, je prav, da sodelujemo tudi pri vlaganju v obrambo.

Varnost se namreč gradi s pripravljenostjo, ne pa z razoroževanjem. »Skrb za obrambo in zavzemanje nista nujno v nasprotju, lahko hodita z roko v roki,« je povedala poslanka Svobode in spomnila, da smo se Slovenci sami odločili za članstvo v Natu.

Da je negotovost edina stalnica tega časa, je dodal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk. Vojni v Ukrajini ni videti konca, krepi se tudi trgovinska vojna in postavlja se celo vprašanje, kako trdne zaveznice so Združene države, je navedel.

»Mnogi ne verjamejo, da Rusija ogroža varnost Slovenije,« je dejal Volk. Toda če si Rusija podredi Ukrajino, potem ni varen več nihče – ni varna niti Grenlandija pred ZDA niti Slovenija pred skominami katere od sosed, ki je prepričana, da ji kakšen kos naše zemlje zgodovinsko pripada, je ponazoril državni sekretar.

Biti izven Nata je višji strošek

Dopolnil ga je državni sekretar na obrambo Boštjan Pavlin, ki se je dotaknil stališč Levice, kjer so se sklicevali na nenaklonjenost javnosti dodatnemu oboroževanju. Kot je poudaril, je to odvisno tudi od tega, kako je vprašanje postavljeno. Gotovo bi velika večina podprla prizadevanja, da bi bila Slovenija še naprej varna država in da bi vsi segmenti varnostnega sistema delovali, je pojasnil.

Da bi obrambni sistem dosegel zadane naloge, se morajo obrambni izdatki po njegovih besedah povečati, saj smo trenutno v tej kategoriji na repu držav članic Nata. Izpostavil je tudi, da države, ki niso članice Nata, denimo Avstrija in Švica, v obrambo vlagata še bistveno več. »Ne biti v Natu pomeni bistveno večji strošek,« je povedal.

Če hočemo mir, je treba razvijati koncepte za mir in ne koncepte za vojno, je oporekala Nataša Sukič iz Levice. Kopičenje orožja po njenih besedah ni pot k miru, vsaka vojna se konča za pogajalsko mizo. Vprašala je, kdaj je Rusija grozila kateri od članic Nata ali EU. »Histerijo zganjate,« je povedala in dodala, da pač Rusija ne želi imeti raket Nata na svojem dvorišču.

Levica pravi, da se bori proti oboroževanju, a bori se samo za svoje glasove, je odgovoril poslanec NSi Aleksander Reberšek. Evropa je po njegovih besedah 35 let sledila politiki levice, ki pa je Putin ne razume. »Mi smo se razoroževali, on se je oboroževal. Kje piše, da se bo ustavil v Ukrajini? Kje piše, da ne bo šel naprej,« je vprašal Reberšek. Politika mora po njegovih besedah delati to, kar je prav, in ne vedno tisto, kar kažejo ankete.

Izbrano za naročnike
Leta 1945: »Zavezniško« bombardiranje: 107 ubitih Jeseničanov (13. del)
Izšla je že 195. številka tednika Domovina
Domovina 195: Nezakonito poslovanje Odvetniške družbe Čeferin z RTVS
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jelko Kacin: Ali bomo državo branili ali pa je nismo vredni
  • 19. 12. 2025
Od strankokracije in oligarhije k demokraciji (iz fevdalizma v demokratični kapitalizem)
  • 05. 12. 2025
277758029_949886519063153_3044624343293396211_n.jpg
Namesto Evrovizije – Kordišvizija?
  • 13. 01. 2026