Kmet Vaukan: Preko položnic so mi olastlinili elektrarno

»Zjutraj in zvečer se mi zaradi kratkotrajnih vklopov grelcev na pralnem avtomatu molznega stroja za 15 minut dvigne poraba na 15Kw. In zaradi teh dveh kratkih intervalov so mi nabili omrežnino za 650 odstotkov,« nam je napisal bralec, ki je pred časom pustil službo in prevzel kmetijo po očetu, ki je neozdravljivo zbolel in umrl. Prepričan je, da tovrstne finančne obremenitve uničujejo male kmete.

»Kmetijo se mi je zdelo škoda prepustiti propadu,« je zapisal Tone Vaukan in pojasnil, da gre za manjšo kmetijo, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo. Zato je tudi poraba elektrike za čiščenje mlekarske opreme kratkočasno zelo velika, in sicer zjutraj in zvečer. Kot pravi Vaukan, mu je zaradi teh dveh kratkih intervalov omrežnina narasla za 650 odstotkov. »To je noro, tak dvig ni normalen! Ali nas res želite uničiti,« je Vaukan vprašanje naslovil na odločevalce in dodal: »Zjutraj vstanem ob petih, delam cel dan kot konj, da lahko zvečer ob desetih ležem k počitku, da preživim.« Opozoril je, da bo v nekem trenutku napočila tudi točka brez povratka, ko bodo vse skupaj pustili, naj vrag vzame. »Elektrarno ste mi že tako preko položnic olastninili,« je bil še besen. Pripomnil je tudi, da je najbolj tepen tisti, ki dela. 

Ker je cena za elektriko na kmetiji kar precej visoka - do septembra 2023 je Vaukan plačeval 247 evrov, se je odločil, da postavi sončno elektrarno in si tako zniža strošek za električno energijo. »A glej ga zlomka, sedaj bom plačal še več, kot pa če sploh ne bi delal sončne elektrarne,« je ugotovil. Mesečna anuiteta kredita, ostali stroški in nova omrežnina po njegovih izračunih znesejo okoli 280 evrov - brez amortizacije. To pa je več, kot je plačeval prej, ko še ni imel sončne elektrarne. Ko je zgradil sončno elektrarno, je sprva res plačeval zgolj omrežnino, ki je znašala 12 evrov. Oktobra je zaznal prvo podražitev, omrežnina je narasla na 18 evrov. Novembra pa so se uresničile napovedi, da bo prišlo do drastičnih podražitev - račun je bil višji za kar 650 odstotkov, položnica znaša 78,30 evrov. »S sinom se morava truditi za vsak evro, da preživiva,« je Vaukan priznal, da je imel načrte za nov hlev, česar pa si trenutno ne more privoščiti. Tudi sin David Vaukan je opozoril, da jih birokracija zelo omejuje in da se morajo kmetje ukvarjati s celim kupom drugih opravil, namesto da bi se posvečali svoji osnovni dejavnosti. 

Napovedi o podražitvah se uresničujejo

»Tisti, ki imamo sončne elektrarne in druge moderne porabnike, kot so polnilnice za električna vozila, bazene, toplotne črpalke, bomo plačali več,« je napovedoval direktor družbe Eles Aleksander Mervar. Ob tem je tudi pojasnil, da se mu zdi to prav in bolj pravično kot doslej, ko so gospodinjstva s sončnimi elektrarnami omrežje obremenjevala bolj, kot jim je bilo zaračunano. Že pred uvedbo novega sistema omrežnine je bilo slišati, da bodo lastniki sončnih elektrarn po novem sistemu »kaznovani« in bodo plačevali več. Na Agenciji za energijo so poudarili, da to ne drži in takrat pojasnili, da so bili odjemalci spodbujeni z vstopom v shemo net-meteringa za naložbe v sončne elektrarne. »Korist, ki jim je bil obljubljena, ostaja – proizvedena in iz omrežja prevzeta energija se bo netirala, izravnala na letni ravni,« je pojasnila direktorica Duška Godina; če bodo na leto proizvedli več električne energije, kot je bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi nič omrežnine za energijo. Ostane samo še moč – tem odjemalcem je bila po besedah Godine prej obračunana prenizka moč, dosegali so večje moči, kot so jim bile obračunane. »Tako bo iz naslova moči res prišlo do višjega stroška,« je priznala na oktobrski novinarski konferenci.

»Na GZS z zaskrbljenostjo spremljamo poročanja nekaterih podjetij o povišanju stroška omrežnine in posledično višjega stroška električne energije na podlagi prvih prejetih računov po uveljavitvi novega sistema,« je pred kratkim opozorila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in poudarila, da že od začetka letošnjega leta opozarjajo, da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni njenih makroekonomskih vplivov. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada pri obravnavi problematike cen električne energije posebno pozornost posvetila tudi negativnim posledicam novega sistema - tudi za podjetja in ne zgolj za gospodinjstva.