Ključna cilja kmetijske politike morata biti prehranska varnost in samooskrba

»Verjamemo, da mora biti cilj slovenske kmetijske politike jasen – prehranska varnost in samooskrba s slovensko hrano. Družinske in male kmetije so ključni nosilci te naloge, zato morajo imeti trdno mesto v strateških dokumentih države,« so poudarili v poslanski skupini SDS, prepričani so, da slovensko kmetijstvo potrebuje konkretne ukrepe, saj so mnoge družinske in male kmetije na robu preživetja. Vložili so zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo in med drugim predlagali revizijo strateškega načrta skupne kmetijske politike in pripravo novih spodbud za mlade prevzemnike kmetij.

V Poslanski skupini SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri želijo obravnavati temo »Družinske in male kmetije kot nosilci prehranske varnosti v Sloveniji«. Prepričani so, da slovensko kmetijstvo potrebuje resen premislek in konkretne ukrepe, saj so mnoge družinske in male kmetije na robu preživetja. »Gre za ljudi, ki s svojim delom ne zagotavljajo le kakovostne slovenske hrane, temveč tudi obdelano in poseljeno podeželje, ohranjajo slovensko krajino ter prispevajo k trajnostnemu razvoju in turizmu,« so poudarili.

Pojasnili so, da ima Slovenija zaradi svoje naravne danosti posebne izzive – več kot 75 odstotkov kmetijskih zemljišč je območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, 38 odstotkov ozemlja pa je v območju Natura 2000. Takšne razmere po njihovi oceni zahtevajo ciljane ukrepe, ki bodo prilagojeni realnosti slovenskih kmetij.

Opozorili so tudi na to, da so slovenske kmetije po strukturi pridelave izjemno raznolike – tradicionalno je najpomembnejša in najbolj razširjena kmetijska panoga živinoreja, kar je zaradi zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi razumljivo. Ne glede na težke pridelovalne razmere pa v Sloveniji poteka tudi pridelava zelenjave, sadja, vinske trte ...

38 odstotkov ozemlja je v območju Natura 2000.

.@TomazLisec 🗣️ Družinske in male kmetije so hrbtenica prehranske varnosti v Sloveniji 🇸🇮.

⚠️V @strankaSDS zahtevamo: manj birokracije, povečanje sredstev za območja z omejenimi dejavniki (OMD), naložbe v namakanje/zaščito pred točo, spodbude mladim prevzemnikom itd. 🚜

Več na… pic.twitter.com/jqMhnaWIH1

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 16, 2025

Kmetijam je treba pomagati

Majhne kmetije na gorskih in hribovskih območjih so pomembne za obdelanost oz. poseljenost podeželja. Zato je treba tem kmetijam pomagati – ne le s sredstvi za razvoj podeželja, prispevali bi lahko tudi drugi sektorji. Zlasti turizem, saj s poseljenostjo podeželja ohranjamo državo privlačno za razvoj turizma, športa in rekreacije.

Družinske kmetije so izrednega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti. Večina kmetij je premajhnih, da bi bile konkurenčne velikim evropskim kmetijam. Poleg tega tudi ne zagotavljajo delovnega mesta zgolj iz kmetijstva. Poiskati je treba načine za stabilizacijo dohodka tudi iz drugih dejavnosti.

Težava je tudi povprečna starost nosilcev kmetij, mladi pa pogosto ne želijo prevzeti kmetij. Zato je treba sprejeti ukrepe, ki bodo motivirale mlade ter podaljšati ukrepe za prenosnike kmetij. Zlasti majhnim kmetijam administrativna dela predstavljajo veliko težavo, pogosto namreč nimajo profesionalnih zaposlenih. Administrativa bremena je tako treba zmanjšati in jih poenostaviti – za kmetije je npr. izredno zapleteno tudi izpolnjevanje obveznosti v okviru intervencij, vodenje evidenc pa je preobsežno in nerazumljivo celo za kmetijske svetovalce, kaj šele za kmeta.

Predlagali so nekatere ukrepe, s katerimi bi država okrepila podporo malim in družinskim kmetijam

Predlagali so revizijo strateškega načrta skupne kmetijske politike in pripravo novih spodbud za mlade prevzemnike kmetij, uvedbo socialno-varstvenih prejemkov za prenosnike kmetij, ki so bili vsaj pet let zavarovani iz kmetijske dejavnosti, zmanjšanje administrativnih bremen ter uvedbo satelitskega spremljanja kmetijskih zemljišč.

Poleg tega so predlagali še uvrstitev kmetijskih poklicev med deficitarne, spremembo davčne in kmetijske zakonodaje, ki bi uvedla pavšalno obdavčitev dopolnilnih dejavnosti ter spremembo pravil o oddaji in prodaji kmetijskih zemljišč, da se prednostno omogoči dostop mladim in lokalnim kmetom. Po njihovi oceni bi bilo treba povečati investicije v infrastrukturo (namakalni sistemi, zaščita proti toči, rastlinjaki, skladišča) in povečati sredstva za območja z omejenimi dejavniki (OMD).