Kljub napadom medijev in sindikatov na NSi-jevo socialno zakonodajo se velik del opozicije ne želi zameriti ljudem

Pri socialnih pomočeh je nedvomno veliko zlorab in prav je, da se to področje uredi. V tem smislu je predlog NSI potrebno podpreti. In vendar imam zadržek, ko gre za izplačilo denarne socialne pomoči v naravi v primeru dolga do javnih (državnih) podjetij. Socialna pomoč je namenjena nakupu hrane, in nekateri resnično nimajo drugega vira preživetja. Da se tu vzpostavlja poplačilo državnim podjetjem kot prednostno pred zagotavljanjem preživetja posamezniku ali družini, ki svojega statusa pri najboljših močeh ne more rešiti in zanj ni kriv, pa je le malo prehuda in tu NSI svetujem velik premislek. Eden od ključnih problemov slovenskega trga dela je namreč ta, da ljudi po 50. letu starosti prisilno upokojuje, praktično nihče ne želi sprejeti tako "starega" delavca, ki ima v praksi morda še 20 let do starostne upokojitve, če je obenem univerzitetno izobražen. In kaj naj ti ljudje naredijo, če jih trg odklanja? Realno jih ne odklanjajo le na delovnih mestih, primernih njihovi izobrazbi, temveč povsod, tudi tam, kjer gre za dela za nekvalificirane delavce z osnovnošolsko izobrazbo in še naprej. Nujno je torej "prisiliti" trg dela, da tem ljudem da možnost za zaposlitev in jih prisilno ne upokojuje v revščino in pomanjkanje. Prepričana sem, da bi mnogi za razliko od Romov in znanih izkoriščevalcev sistema radi delali, pa te možnosti nimajo.

Če tak človek nima hrane za dati v usta zato, ker se mu odobrena denarna pomoč pretoči v poplačilo računov pri državnih podjetjih, lahko samo še umre od lakote. Dobesedno. Med visoko izobraženimi brez zaposlitve v kategoriji po 45. letu starosti je namreč izjemno velik delež samskih oseb brez pomoči drugega. Torej takih, ki nimajo zagotovljenih socialnih in družinskih mrež, ki bi prevzeli del bremena njihov nezmožnosti ustvarjanja dohodka na trgu dela. Obenem ta predlog NSI nikakor ni v sozvočju z razvpitim krščanskim usmiljenjem.

Menim, da NSI v vnemi, pregnati izkoriščevalce sistema, vendarle ne dojema realnosti revščine v Sloveniji, ta je namreč zelo prikrita, statistike je pogosto ne zaznajo. Ni malo ostarelih, a še delovno sposobnih samskih oseb, ki si mesečno ne morejo privoščiti več kot 30 EUR za hrano (tudi upokojencev), prav tolikšna je približna vrednost paketa, ki se ga lahko na vsaka dva meseca prejme recimo pri Rdečem križu ali Karitasu. Seveda le, če gre za samsko osebo. Romi pridno kasirajo za svoje 20 članske družine, med katerimi pa niso sami dojenčki, kar pomeni, da bi lahko delali.

NSI vendarle pozivam k modremu premisleku. Raje kot udariti te ljudi po hrani, ki je že tako in tako nimajo, naj zahteva njihovo obvezno vključitev v javna dela z do dve ali tri stopnje nižjo izobrazbo. Tako bodo sami imeli zagotovljen dohodek za preživljanje in od denarnih socialnih pomoči niti ne bodo več odvisni vsaj za obdobje vključitve v javna dela. In morda v tem obdobju vendarle kakšen od delodajalcev spozna, da gre za izkušen in izobražen kader, ki podjetju koristi, in mu je lahko na razpolago daljše časovno obdobje, če jih to že tako žuli. Kot sama dojemam situacijo, pa sploh ni v tem problem, problem je, da je nekdo star 45 let in več. V tujini praktično še mladič v najboljšh letih, ko gre za trg dela, pri nas pa prisilno upokojevan v revščino, z denarno pomočjo kot edino "pokojnino".

Opažam, da so na levem polu Sloveniji začeli zelo uporabljati pojem 'retradicionalizacija'. :)

Mogoče bi ga morali bolj posvojiti tudi na širšem desnem polu in se Tradicije ne sramovati ;) Očitno na levi vedo, od kje jim preti "nevarnost" :)

Bolj kot konservativci sami, kjer je zelo prisoten, recimo kreativno temu, 'sindrom Angele Merkel'. Ki je tako dolgo lezla na sredino in še globoko čez, da je postala, khm no, popolnoma neprepoznavna v svoji konservativnosti. Nedvomno se ni zavzemala za 'retradicionalizacijo' :)

Če bo šlo tako naprej, bomo imeli kmalu vojno ekonomijo, kjer ne bo več prostora za raznorazne socialne bonitete, ki jih država lahko zagotavlja v obdobju sorazmernega blagostanja.

Če se Zahod ne spametuje in če ne revidira politike do Rusije, bo nastopilo dolgotrajno krizno obdobje.
Ljudje bodo delali le še za energijo, ki je bo kljub temu primanjkovalo, za hrano in oboroževanje.
Stopamo na pot Severne Koreje. Vse zato, da zadovoljimo nenasitne apetite zlasti ameriške globoke države, to je velebankirjev, orožarjev in energtikov.