Kljub napadom medijev in sindikatov na NSi-jevo socialno zakonodajo se velik del opozicije ne želi zameriti ljudem

Osnovna foto: Matija Sušnik, dz-rs.si. leva foto: Twitter NSi, desna Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes poslanci na izredni seji pretresajo nekatere zakone, med katerimi sta tudi novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki so ju pripravili v NSi. 

S prvim se uvaja spremembe glede starševskega dopusta pri rojstvu otroka in otroškega dodatka, z drugim pa glede denarnih socialnih pomoči.

Pričakovano pa tisti del rešitev, ki preprečuje zlorabe socialnih transferjev, doživlja precej političnega nasprotovanja v medijih in pri sindikatih. V opoziciji so po slabi izkušnji z nasprotovanjem dvigu neto plač zdaj bolj previdni; a priori nasprotujejo le v Levici.

Pričakovati je namreč, da bodo spremembe zakona v javnosti doživele močno podporo.

Lani je ob javni razpravi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo paket štirih novel zakonov, ki urejajo trg dela ter področje socialnih in družinskih transferjev. Ker se vlada z njimi ni premaknila z mrtve točke, so v NSi novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih v parlamentarno proceduro vložili sami.

»Nihče si do danes ni upal predlagati rešitev, ki so vsebovane v teh štirih zakonih. Ker pa je NSi stranka, ki je na strani tistih, ki zjutraj zgodaj vstanejo, gredo na delo, skrbijo za svoje družine in za svojo prihodnost ter s tem dajejo zgled vsem, smo dolžni odgovoriti na pozive državljank in državljanov, lokalnih skupnosti in strokovne javnosti, da je potrebno to področje urediti bolj pravično, sistemsko, solidarno in hkrati tudi bolj podporno za družine,« je na novinarski konferenci v začetku marca dejal minister Janez Cigler Kralj.

Kaj prinašata zakona?


Vsi štirje zakoni, ki smo jih na Domovini podrobno opisali tukaj, prinašajo kar nekaj sprememb.

Najpomembnejša v zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je 75 neprenosljivih dni dopusta za očeta oziroma dodatnih 45 dni. 15 dni oče lahko izrabi do otrokovega tretjega meseca, 60 dni pa do 8. leta starosti.

Vsak od staršev bi imel po novem predlogu NSi pravico do 160 dni starševskega dopusta (sedaj ima možnost 130 dni), pri čemer lahko vsak na drugega prenese 100 dni, 60 dni pa je neprenosljivih (sedaj se lahko prenese 75 dni). 

Uvaja se tudi avtomatizem, da se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v naravi (plačilo položnic, nakup obleke ali prehrane ipd.), če šola sproži prekrškovni postopek proti staršem učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka. Če pa otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje z izobraževanjem v srednji šoli, se znesek otroškega dodatka zniža za 33 odstotkov, torej za del, ki je namenjen izobraževanju.

Spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih pa prinašajo predvsem obvezno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi, če obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Napadi medijev in sindikatov: NSi se je treba bati


Najprej je NSi dosegla zmago, ker so dobili zadostno število glasov, da se zakonodaja sprejema po skrajšanem postopku, nato je koalicijska večina zakone spravila tudi skozi sito matičnega delovnega telesa, sedaj pa jih čaka največji preizkus na plenarni seji državnega zbora.

V vsem tem času se je namreč pričakovano nad omenjeno zakonodajo zvalila kepa pritiskov s strani medijev in sindikatov, ki jim gre na roko tudi mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Sindikati vseskozi trdijo, da ni bilo socialnega dialoga glede sprememb. In pri tem pozabljajo, da gre le za popravke zakonov in ne za celostno reformo socialne zakonodaje.

Najdlje so šli v Odlazkovih časopisih Večer in v Svet24, kjer so zapisali, da se je NSi treba bati, češ da NSi-jev predlog "jasno nakazuje cilj zmanjševanja pravic za najrevnejše in 'neprave' skupine, kot so Romi, ter redistribucijo denarja od revnih nazaj k bogatejšim".

Citirali so sociologinjo Jano Javornik, ki pravi, da se s tovrstnimi predlogi nerazumno igrajo z usodami ljudi. "V analizah socialnih politik še nisem zasledila tako populističnega, demagoškega in oportunega pristopa, ki z javnimi sredstvi, a sledeč konservativnim strankarskim interesom, diskvalificira skozi desetletja utrjevane principe in procese oblikovanja politik, skrbno vzpostavljenih, da varujejo pravice ljudi ter javnega interesa. Glede na to, kaj počnejo v NSi, se jih je bati; kdorkoli jo sprejme medse, podpira konservativno razumevanje pravičnosti in enakosti ter s tem retradicionalizacijo in premik nazaj."

Zakonodajno-pravno službo moti vezava otroškega dodatka v denarju na obiskovanje šole


Do predlogov je bila kritična tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Slednja je opozorila, da so rešitve, kot sta znižanje otroškega dodatka za 33 odstotkov staršu, čigar otrok ne nadaljuje formalnega šolanja po osnovni šoli, in trimesečno izplačevanje otroškega dodatka v naravi, če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka, povsem neustrezne.

Opozorili so, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, višina otroškega dodatka, ki je odvisna od družinskih prihodkov, pa je enaka za vse do 18. leta starosti. Ob tem ni določeno, kolikšen del dodatka mora biti namenjen preživljanju, kolikšen vzgoji in kolikšen izobraževanju, zato so do njega upravičeni tudi predšolski otroci, saj se pri tem zasleduje načelo največje koristi otroka. Neustrezna je tudi rešitev, po kateri bi staršu otroški dodatek izplačevali "v naravi", če bi inšpektor za šolstvo center za socialno delo obvestil o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka. Ni namreč jasno, kaj naj bi pojem v naravi pomenil, zakaj za tri mesece, predvsem pa bi do izplačila v naravi prišlo že ob uvedbi postopka in ne morebiti šele po izdaji odločbe.

Podobno bi tudi v primeru novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih predlagatelji denarno socialno pomoč osebi izplačali v naravi, če otrok ne bi obiskoval pouka ali če bi imel prejemnik dolg do javnih služb.

NSi: Ljudje si želijo teh sprememb, ki bolj pravično urejajo socialno zakonodajo


"Ena ključnih zavez mojega ministrovanja je preprečevanje zlorab socialnih transferjev, bolj življenjski in pravičen sistem družinskih in socialnih transferjev in socialne varnosti, preprečevati revščino ter poskrbeti za najranljivejše skupine," je povedal minister Cigler Kralj in dodal: "V NSi smo naslovili to problematiko. Pozivi s terena so, da je nujna čimprejšnja vzpostavitev rešitev, ki jih predvideva ta zakonodaja. Te rešitve so strokovno podprte in sprejete s širšim družbenim konsenzom."

"Moram poudariti, da je ključni cilj teh sprememb ločitev družinske in socialne politike in na drugi strani, da tisti, ki so zdravi in za delo sposobni, dobijo priložnost za delo ne pa socialne pomoči," je še dodal minister. Ta zakonodaja tako po njegovih besedah omejuje zlorabe pri prejemanju denarne socialne pomoči. "Delo je vrednota in ti ljudje morajo prevzeti odgovornost za svoje življenje. Preveč je občutka zlorab socialnih transferov in na to odgovarjamo sistemsko," je zaključil Janez Cigler Kralj.

Le V Levici eksplicitno proti, ostali se bodo najbrž vzdržali


Poslanske skupine SDS, NSi, Konkretno in DeSUS so v državnem zboru danes napovedale podporo, izrecno nasprotovanje predlogoma, o katerem bodo poslanci odločali v sredo ali četrtek prihodnji teden v okviru glasovanj, so izrazili le v Levici, kjer vztrajajo, da mora biti družinska politika del socialne politike in tako zlasti odpravljati revščino in prikrajšanost otrok v družbi. 

V SD predlogu ne bodo nasprotovali, vendar pa v njem vidijo premalo premišljene rešitve. Prav tako so pri omenjeni rešitvi skeptični v SAB. Otroke je treba po njihovem prepričanju spodbujati, ne pa kaznovati. A kljub temu, kot vse kaže, ne bodo glasovali proti zakonu.

Podpora ljudi zakonu je zato očitno prepričala celo velik del opozicije, ki si pred volitvami ne more privoščiti, da bi nasprotovala takšnim rešitvam.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike