Kljub Golobovemu optimizmu bi se Slovenija že letos lahko znašla v tehnični recesiji. Simič kritičen do davčne zakonodaje.
Uredništvo
- 18. 11. 2022 ob 14:44
- 4 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Še prejšnji teden je premier Robert Golob ob koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju zagotavljal, da se bo Slovenija recesiji izognila. Manj optimistično sliko pa kažejo zadnji podatki Statističnega urada RS: slovenski BDP se je na četrtletni ravni skrčil. Če bo prišlo do skrčenja tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta, bi to pomenilo tehnično recesijo.
Glede vladne novele Zakona o dohodnini, ki jo je opoziciji uspelo omiliti, sta se v Odmevih soočila sekretar na ministrstvu na finance Tilen Božič in davčni strokovnjak Ivan Simič. Simič meni, da spremembe davčne zakonodaje niso dobre za davkoplačevalce in da je nesmiselno hiteti in zakon sprejemati tik pred novim letom.
Najnovejše poročilo SURS-a sicer ni prvo, ki kaže številke, ki se zdijo povsem v nasprotju z optimističnimi napovedmi slovenskega predsednika vlade. Glede na napoved Evropske komisije iz prejšnjega tedna bo rast BDP-ja v prihodnjem letu 0,8-odstotna; napoved gibanja BDP za leto 2023 je tako prvič padla pod en odstotek. Je pa Evropska komisija rast v letošnjem letu popravila navzgor – na 6,2 odstotka.
Manj rožnato sliko za letošnje leto pa kažejo podatki SURS-a. Na medletni ravni je bila rast v tretjem četrtletju sicer še pozitivna (3,4-odstotna), se je pa na četrtletni ravni (glede na drugo četrtletje letošnjega leta) BDP skrčil. Če bo 1,4-odstotnemu skrčenju gospodarstva sledil še padec v zadnjem četrtletju, bi se Slovenija znašla v tehnični recesiji.
Glede na podatke Eurostata se je v državah Evropske unije – kjer so podatki že znani – gospodarstvo ohladilo bolj samo v Latviji, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili 1,7-odstoten padec.
https://twitter.com/BojanPozar/status/1593280947100729347
Kljub temu da je rast na medletni ravni tudi v tem četrtletju pozitivna, pa je tudi tu zaznati negativen trend: V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast 10,5-odstotna, v prvem letošnjem 9,7-odstotna, v drugem je znašala 8,3 odstotka, v tretjem pa je, kot rečeno, že krepko pod štirimi odstotki (spodnji graf).
Kot je povedala Romana Korenič iz SURS-a, je na nižjo rast najbolj vplivala domača potrošnja: "Domače trošenje se je po petih zaporednih letih rasti, ki so se gibale na ravni približno deset odstotkov in več, povečalo le za 2,7 odstotka." Potrošnja gospodinjstev se je najbolj opazno ohladila pri hrani, gorivu in storitvah, že tretje četrtletje zapovrstjo pa so se znižali tudi izdatki za trajne dobrine (avtomobili, pohištvo …).
Po drugi strani pa se je izvoz povečal za kar 11 odstotkov, kar je več kot v preteklih dveh četrtletjih. Izvoz je k rasti BDP-ja tako prispeval 0,8 odstotne točke.
Na SURS-u sicer pravijo, da zaradi številnih negotovosti ni mogoče oceniti, če se bo Slovenija že letos znašla v tehnični recesiji.
Pri Banki Sloveniji so zapisali, da se četrtletna gospodarska gibanja, ki so v nasprotju s pričakovanji, še niso odrazila na trgu dela, kjer razmere ostajajo izrazito ugodne. "V Banki Slovenije v zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti, kar bi na letni ravni pomenilo gospodarsko rast okoli petih odstotkov."
Ob tem opozarjajo, da je SURS spremenil podatke za prvo polletje. "Z novo objavo je bila četrtletna rast v prvem četrtletju znižana z 0,7 % na -0,1 %, v drugem pa z 0,8 % na 0,2 %, kar bistveno spreminja razumevanje gospodarske slike v prvi polovici letošnjega leta," so zapisali.
Odzvali pa so se tudi na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR), kjer so poročilo SURS-a postavili v evropski kontekst: "Gospodarska rast evrskega območja se je v tretjem četrtletju precej upočasnila, Evropska komisija (EK) pa območju z evrom v zadnjem letošnjem četrtletju napoveduje zdrs v recesijo. […] Tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, povezana s cenami energentov in drugimi dejavniki, bi ob uresničitvi lahko privedla do močnejšega zaostrovanja monetarne politike, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost."
Glede vladne novele Zakona o dohodnini, ki jo je opoziciji uspelo omiliti, sta se v Odmevih soočila sekretar na ministrstvu na finance Tilen Božič in davčni strokovnjak Ivan Simič. Simič pravi, da so spremembe, ki jih je predlagala opozicija, smiselne. Vseeno pa je po njegovem mnenju nesmiselno hiteti in zakon sprejemati tik pred novim letom. In nadaljuje:
Pravi, da spremembe na davčnem področju niso dobre za davkoplačevalce in da Slovenija nima stabilne davčne zakonodaje. O 800-milijonski luknji, ki naj bi nastala v proračunu zaradi davčne reforme prejšnje vlade, pa je dejal, da gre pri tem za zavajanje:
Glede vladne novele Zakona o dohodnini, ki jo je opoziciji uspelo omiliti, sta se v Odmevih soočila sekretar na ministrstvu na finance Tilen Božič in davčni strokovnjak Ivan Simič. Simič meni, da spremembe davčne zakonodaje niso dobre za davkoplačevalce in da je nesmiselno hiteti in zakon sprejemati tik pred novim letom.
Na četrtletni ravni se je gospodarstvo že skrčilo
Najnovejše poročilo SURS-a sicer ni prvo, ki kaže številke, ki se zdijo povsem v nasprotju z optimističnimi napovedmi slovenskega predsednika vlade. Glede na napoved Evropske komisije iz prejšnjega tedna bo rast BDP-ja v prihodnjem letu 0,8-odstotna; napoved gibanja BDP za leto 2023 je tako prvič padla pod en odstotek. Je pa Evropska komisija rast v letošnjem letu popravila navzgor – na 6,2 odstotka.
Manj rožnato sliko za letošnje leto pa kažejo podatki SURS-a. Na medletni ravni je bila rast v tretjem četrtletju sicer še pozitivna (3,4-odstotna), se je pa na četrtletni ravni (glede na drugo četrtletje letošnjega leta) BDP skrčil. Če bo 1,4-odstotnemu skrčenju gospodarstva sledil še padec v zadnjem četrtletju, bi se Slovenija znašla v tehnični recesiji.
Glede na podatke Eurostata se je v državah Evropske unije – kjer so podatki že znani – gospodarstvo ohladilo bolj samo v Latviji, kjer so v tretjem četrtletju zabeležili 1,7-odstoten padec.
https://twitter.com/BojanPozar/status/1593280947100729347
Negativni trend tudi na medletni ravni
Kljub temu da je rast na medletni ravni tudi v tem četrtletju pozitivna, pa je tudi tu zaznati negativen trend: V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast 10,5-odstotna, v prvem letošnjem 9,7-odstotna, v drugem je znašala 8,3 odstotka, v tretjem pa je, kot rečeno, že krepko pod štirimi odstotki (spodnji graf).
Vir: SURS
SURS: Domače trošenje se je povečalo le za 2,7 odstotka
Kot je povedala Romana Korenič iz SURS-a, je na nižjo rast najbolj vplivala domača potrošnja: "Domače trošenje se je po petih zaporednih letih rasti, ki so se gibale na ravni približno deset odstotkov in več, povečalo le za 2,7 odstotka." Potrošnja gospodinjstev se je najbolj opazno ohladila pri hrani, gorivu in storitvah, že tretje četrtletje zapovrstjo pa so se znižali tudi izdatki za trajne dobrine (avtomobili, pohištvo …).
Po drugi strani pa se je izvoz povečal za kar 11 odstotkov, kar je več kot v preteklih dveh četrtletjih. Izvoz je k rasti BDP-ja tako prispeval 0,8 odstotne točke.
Na SURS-u sicer pravijo, da zaradi številnih negotovosti ni mogoče oceniti, če se bo Slovenija že letos znašla v tehnični recesiji.
Banka Slovenija opozarja, da je SURS spremenil podatke za prvo polletje
Pri Banki Sloveniji so zapisali, da se četrtletna gospodarska gibanja, ki so v nasprotju s pričakovanji, še niso odrazila na trgu dela, kjer razmere ostajajo izrazito ugodne. "V Banki Slovenije v zadnjem letošnjem četrtletju pričakujemo nadaljevanje skromne gospodarske aktivnosti, kar bi na letni ravni pomenilo gospodarsko rast okoli petih odstotkov."
Ob tem opozarjajo, da je SURS spremenil podatke za prvo polletje. "Z novo objavo je bila četrtletna rast v prvem četrtletju znižana z 0,7 % na -0,1 %, v drugem pa z 0,8 % na 0,2 %, kar bistveno spreminja razumevanje gospodarske slike v prvi polovici letošnjega leta," so zapisali.
Odzvali pa so se tudi na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR), kjer so poročilo SURS-a postavili v evropski kontekst: "Gospodarska rast evrskega območja se je v tretjem četrtletju precej upočasnila, Evropska komisija (EK) pa območju z evrom v zadnjem letošnjem četrtletju napoveduje zdrs v recesijo. […] Tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, povezana s cenami energentov in drugimi dejavniki, bi ob uresničitvi lahko privedla do močnejšega zaostrovanja monetarne politike, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost."
Simič o noveli Zakona o dohodnini: Nesmiselno je hiteti in zakon sprejemati tik pred novim letom
Glede vladne novele Zakona o dohodnini, ki jo je opoziciji uspelo omiliti, sta se v Odmevih soočila sekretar na ministrstvu na finance Tilen Božič in davčni strokovnjak Ivan Simič. Simič pravi, da so spremembe, ki jih je predlagala opozicija, smiselne. Vseeno pa je po njegovem mnenju nesmiselno hiteti in zakon sprejemati tik pred novim letom. In nadaljuje:
Pravi, da spremembe na davčnem področju niso dobre za davkoplačevalce in da Slovenija nima stabilne davčne zakonodaje. O 800-milijonski luknji, ki naj bi nastala v proračunu zaradi davčne reforme prejšnje vlade, pa je dejal, da gre pri tem za zavajanje:
Zadnje objave
Dolg do Domovine poplačan, stranka SLS naj bi dolgovala še nekaterim
5. 10. 2024 ob 12:30
Pakt s hudičem
5. 10. 2024 ob 6:00
Antonio Tavares je posvojil že 46 otrok, ki jim je bila s splavom namenjena smrt
4. 10. 2024 ob 21:03
Marta Kos ima na varčevalnih računih okoli milijon evrov
4. 10. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Pakt s hudičem
5. 10. 2024 ob 6:00
Sami si jemljemo moč razsodnosti
4. 10. 2024 ob 9:04
Prihajajoči dogodki
OCT
05
Pohod za življenje 2024 - Ljubljana
09:30 - 11:30
OCT
09
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
S pohodi za življenje širijo veselje do življenja
20. 9. 2024 ob 18:04
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
4 komentarjev
MEFISTO
Ker premer Golob pogosto ne ve, kaj govori, še bolj pogosto ne ve, kaj dela.
To rečem in pri tem ostanem!
Ljubljana
Glejte, vlada in vse dalec okoli nje je total katastrofa.
Slovenija je imela izjemno uspesno vlado ki je probleme resevala.
Ta resitve podira, slabsa vse cesar se dotakne.
Takoj po nastopu te vlade so v Ljubljani zdravnikom ki so delali pogodbeno v zdravstvenih domovih, torej v javnem zdravstvu , za tretjino znizali ze tako borne honorarje. Da, ZNIZALI. Ob strahotnem pomanjkanju zdtavnikov in ob vedenju da so ljudje brez osebnega zdravnika. Vecina le teh je zaradi nesramnega odnosa prenehala z delom.
Ob 10 % inflaciji , ob bajno in noro preplacanih sportnikih se zupankovic norcuje iz nekaj pogodbenih zdravnikov in jim ponuja 15 evrov na uro !!
Okrog 60.000 ljudi v Lj nima osebnega zdravnika, ce pa ga se ima, pa ta zanj nima niti 15 minut casa !!!
Edino g. Ales Primc se bo boril za ljudi, posteno in enako za vse !!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
NO, G. SIMIĆU JE VEDNO ZANIMIVOPRISLUHNITI.
IMEL JE TUDI NEKAJ PRIPOMB NA POSLOVANJE IN ODVAJANJE DAVKOV
V DRUŽINI OD MENE NEVOLJENE PREDS. NPM.
Davki naj bodo realni in delovno aktivnost vzpodbujajoči - se razume.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd.
mihec
Golob je tipičen predstavnik slovenskih energetikov.
Če potrebujejo volivce SD jih nahecajo in plačajo (dokument-konto kartica HSE) po 5.000 EUR za podpis na strokovno mnenje, da je premoga dovolj.
Če potrebujejo pravi izkoristek, nahecajo "strokovnjake" da izmerijo pravi izkoristek za naročnika.
Če potrebujejo poceni elektriko si naredijo gnezdo v NEK, kjer s privatniki popravljajo in servisirajo z navideznimi garancijami in seveda referencami podjetij kjer so zaposleni, da lahko razdelijo med seboj (spet dokument in žive priče!!!)
Če potrebujejo izlet v Alžir, se vsi vsedejo na avion in zatajijo, kaj je uredil Logar, ker pač ni njihov.
Če potrebujejo podporo trde linije SDS, uredijo to preko Cvičkarja, ki je po industriji zbežal v pisarne energetikov, kjer je glavni problem zdrava prehrana in gimnastika.
Če potrebujejo privatni biznis se spet zmenijo s članico SDS, ki finansira privaten projekt hčerke direktorja, da odpre gostilno.
Vse je v potrebah, pri tem pa skrbno pazijo, da imajo zaposlene v pravem političnem razmerju, saj je denarja tako na proizvodnji, kot v distribuciji prevečkrat preveč.
V to gomalo prijateljev denarja spustijo samo tiste, ki so pokorni, nato jim nekaj podstavijo in jih držijo z dokumenti. Zato razni komentatorji opravljajo posle samo ob strogi kontroli, vse ostalo pa je pogrkovanje pred TV kamerami, saj je netto teksta samo okoli 70%
In vse to po principu Kardeljevega reka, Elektrika v poslednjo vas, da imamo kontrolo. Če je treba pa izklopimo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.