Kje točno so odlagali nevarne odpadke, še ni znano

»Po razkritju inšpekcije je 840 tovornjakov gradbenih odpadkov, med katerimi so bili dokazano tudi karcinogeni, mutageni in ekotoksični odpadki, nezakonito končalo na 34 lokacijah po Sloveniji. Na vsakem tovornjaku je bilo od 20–25 ton odpadkov iz gradbene jame zapora Dobrunje,« poročajo na portalu Preiskovalno. Tožilstvo je potrdilo prejem kazenske ovadbe, povezane z ravnanjem z gradbenimi odpadki, na okoljski inšpekciji pa so zaradi ponareditve listin vložili več ovadb.

Zapor Dobrunje je v sredo dobil uporabno dovoljenje. Graditi so ga začeli leta 2022, davkoplačevalce pa je stal že okoli 86 milijonov evrov. »Gradnjo novega zapora spremljajo tudi nepravilnosti, povezane z odvažanjem zemljin z gradbišča zapora,« so skopo zapisali na MMC-ju, medtem ko Preiskovalno tematiko obravnava bolj temeljito in opozarja, da pridobljena dokumentacija kaže na sistemsko korupcijo, okoljsko kriminaliteto in nevarnost za zdravje ljudi. Kot pišejo, so gradbene odpadke podizvajalci najpogosteje odlagali na črno, predvsem zato, da jim ni bilo treba plačevati stroškov za pridobivanje okoljevarstvenih soglasij ter dovoljenj za njihovo odlaganje, sortiranje in shranjevanje v uradnih centrih za predelavo odpadkov. Razen tega da dovoljenja stanejo, so tudi postopki dolgotrajni – seveda je hitreje pravila zaobiti in odpadke naskrivaj nekam odložiti. Da odpadki niso bili odpeljani k pooblaščenemu prevzemniku – čeprav so v evidenčnih listih tako navedli – je potrdil tudi Inšpektorat za okolje. Po neuradnih podatkih so inšpektorji na dveh lokacijah (do zdaj so jih pregledali šest) odkrili nevarne odpadke s kritično preseženimi vrednostmi zdravju in okolju škodljivih snovi. 

Remec priznal, da je odvažal odpadke na dve lokaciji

Portal navaja, da inšpektorji zaradi varstva osebnih podatkov imen fizičnih oseb ne razkrivajo, pa čeprav gre za javni interes. Ob tem pojasnjujejo, da sta večino odvozov opravila Anton Grandovec in Rok Remec iz podjetja Odpadne surovine. Medtem ko je Grandovec zanikal, da bi odpadke nezakonito odvažal na divja odlagališča, je Remec priznal dve lokaciji. Ob tem je sicer dodal, da je v postopku sanacije teh odlagališč. Nezakonito odloženi odpadki naj bi se nahajali na področju občin Velike Lašče, Grosuplje, Dobrepolje, Ljubljana, Logatec in Škofljica. Mikrolokacij pristojni še niso razkrili.

»CGP zdaj za odstranitev nelegalno odloženih odpadkov zahteva novih pet milijonov evrov, ki pa jih ministrstvo noče plačati. Zaradi odpadkov zapor ne dobi uporabnega dovoljenja in ostaja zaprt,« je portal poročal v torek, prav naslednji dan pa je zapor Dobrunje prejel uporabno dovoljenje. Po navedbah novinark ne gre za naključje. »Čez noč so očitno pridobili vso dokumentacijo in odločili. Na kakšen način je dokumentacija prav zdaj ustrezna, se sprašujemo, če še prejšnji teden niso imeli urejenih evidenčnih listih, o katerih bomo poročali v prihodnjih dneh,« sta zapisali. Po poročanju 24ur zapor dovoljenja ni dobil zaradi tehničnih pomanjkljivosti. Najprej je bil rok za njihovo odpravo 28. oktober, nato so ga podaljšali do 12. novembra.

Med drugim presežena vrednost živega srebra, tveganje tudi za podtalnico

ARSO je leta 2021 začetku gradnje zapora prižgal rdečo luč – analiza zemlje je namreč potrdila vsebnost zdravju škodljivih odpadkov. V mnenju so zapisali, da je vzorčenje potekalo nepravilno. Opravljeno je bilo na globini do 1,5 metra (v enem primeru tudi do 5), medtem ko so se odpadki nabirali desetletja v globino od 9 do 12 metrov. Je pa kljub temu analiza leta 2020 pokazala onesnaženost zemlje z nevarnimi snovmi, en vzorec pa je tudi uradno kvalificiran kot nevaren odpadek. Več o analizi vzorčenja tal lahko preberete tukaj. ARSO je pol leta kasneje spremenil svoje mnenje, pod določenimi pogoji naj bi bila gradnja sprejemljiva.

Po poročanju 24ur je bilo na policijo in tožilstvo vloženih kar nekaj ovadb – zoper neznanega storilca je ovadbo vložilo tudi pravosodno ministrstvo, in sicer zaradi suma ponarejenih evidenčnih listov.

Sumi korupcije in hišne preiskave

Kot poroča naš medij, pa se skoraj 90 milijonov težek projekt lomi tudi pod težo sumov korupcije. Pri obeh glavnih projektantih novega zapora v Ljubljani, Davorinu Počivašku in Urbanu Petranoviču je pred kratkim potekala obsežna hišna preiskava zaradi suma zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, pranja denarja in davčne zatajitve, kar je ministrica Andreja Katič pred javnostjo očitno skrbno prikrivala. Počivašek in Petranovič, ki ju mnogi povezujejo z vodjo projekta Lucijo Remec, naj bi bila do pridobitve večmilijonskega posla projektiranja novega ljubljanskega zapora brez vsakršnih izkušenj s tovrstnimi projekti. Potek projekta je tudi pod drobnogledom notranje revizije in ljubljanskih kriminalistov.