Kitajska z vojaškimi vajami kaznovala Tajvan zaradi "napačne" odločitve na volitvah

POSLUŠAJ ČLANEK

Kitajska je prejšnji teden začela velike vojaške vaje okoli Tajvana, ki simulirajo obsežni napad na otok – le nekaj dni po tem, ko je prisegel novi predsednik Lai Ching-te. 

Tiskovni predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je dejal, da Lai potiska Tajvan »v tvegan položaj vojne in nevarnosti«. 

Poveljstvo kitajske ljudske osvobodilne vojske (PLA) na vzhodnem območju je sporočilo, da je v četrtek zgodaj zjutraj začelo skupne vojaške vaje, ki vključujejo vojsko, mornarico, letalstvo in raketne sile na območjih okoli Tajvana. 

Vaje so simulirale napade na tajvanske voditelje ter na pristanišča in letališča, da bi »prerezali krvne žile otoka«, so državnim medijem povedali kitajski vojaški analitiki. Po navedbah tajvanskega obrambnega ministrstva je v vajah v dveh dneh sodelovalo skupaj 111 kitajskih letal in več deset mornariških plovil.  

Vaje pod kodnim imenom »Joint Sword-2024A« so se začele tri dni po tem, ko je novi predsednik Tajvana Lai Ching-te prevzel položaj in imel govor, ki ga je Kitajska obsodila kot »priznanje neodvisnosti«. 

Peking je podobne vaje začel tudi avgusta in aprila lani, potem ko so tajvanski voditelji obiskali ZDA. Kitajska je velike vojaške vaje začela tudi leta 2022, potem ko je Tajvan obiskala Nancy Pelosi, takratna predsednica ameriškega predstavniškega doma. 

Nevarnost z vzhoda 

Obseg zadnjih vaj je bil »pomenljiv, vendar se zdi, da še zdaleč ni tako velik kot lanskega avgusta«, je za AFP povedal Wen-Ti Sung, nerezidenčni sodelavec organizacije Atlantic Council. Sung in drugi analitiki so za AFP povedali, da se je geografski obseg vaj povečal, z novim poudarkom na izolaciji obrobnih otokov okoli Tajvana. 

Kitajski vojaški analitik Meng Xiangqing, profesor z Univerze za nacionalno obrambo s sedežem v Pekingu, je opozoril, da so bile vaje na vzhodu otoka – ki jih PLA šteje za najverjetnejšo smer, od koder bi lahko prišla zunanja intervencija – namenjene odvračanju drugih držav od razmišljanja o nadaljnjem sodelovanju ali angažiranju Tajvana. 

»Separatisti 'neodvisnosti Tajvana' so dolgo imeli vzhodno smer otoka za svoje dvorišče in 'zavetišče', vendar so vaje pokazale, da lahko nadziramo to vzhodno območje,« je povedal za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua. 

Chieh Chung, vojaški raziskovalec pri tajvanski Fundaciji za nacionalno politiko, je za VOA povedal, da je cilj Pekinga pri izvajanju vaj vzhodno od Tajvana simulirati napad na pomorske in zračne baze v vzhodnem Tajvanu, ki jih tajvanske pomorske in zračne sile tradicionalno uporabljajo za ohranitev svojih bojnih zmogljivosti. 

Kot je dejal, Tajvan trenutno nima učinkovitih načinov za obrambo pred morebitnim kitajskim napadom na ključna vojaška sredstva na vzhodnem Tajvanu. 

»Nova vlada mora prepričati Združene države, da Tajvanu zagotovijo protiladijske rakete daljšega dosega, ki se izstreljujejo iz zraka, da bi Tajvanu omogočili, da zadene plovila kitajske mornarice v primeru kitajskega napada na vzhodni Tajvan,« je dejal. 

ZDA obljubljajo pomoč 

ZDA, najmočnejši partner in vojaški zagovornik Tajvana, so v četrtek »odločno« pozvale Kitajsko, naj deluje zadržano. Pentagon je v petek sporočil, da se bo obrambni minister Lloyd Austin konec meseca srečal s kitajskim kolegom Dong Junom na dialogu Shangri-La, letnem srečanju obrambnih uradnikov z vsega sveta. 

Ameriški zakonodajalci so v ponedeljek med dvostrankarskim kongresnim obiskom Tajvana obljubili, da bodo okrepili obrambne zmogljivosti Tajvana. Na tiskovni konferenci v Tajpeju je ameriški predstavnik Michael McCaul, predsednik odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma, vaje označil za »taktiko ustrahovanja za kaznovanje demokracije« in obljubil, da bo okrepil obrambo Tajvana s pospešitvijo dostave obrambnega orožja iz ZDA. 

Kitajsko zunanje ministrstvo je dejalo, da »odločno nasprotuje« obisku in je pri ZDA vložilo ostra stališča. Tiskovni predstavnik ministrstva je na ponedeljkovi redni novinarski konferenci ameriške zakonodajalce pozval, naj »nehajo igrati na tajvansko karto, se nehajo vmešavati v notranje zadeve Kitajske, nehajo podpirati in odobravati separatistične sile za neodvisnost Tajvana ter nehajo spodkopavati kitajsko-ameriške odnose ter mir in stabilnost v Tajvanski ožini.«

Politično ozadje 

Vaje poudarjajo bistvo tajvanskega vprašanja: kitajsko trditev, da je Tajvan neločljiv del Kitajske. Peking vidi otok kot odcepljeno provinco, ki bo sčasoma postala del države, in ni izključil uporabe sile, da bi to dosegel. Toda mnogi Tajvanci menijo, da so del ločenega naroda – čeprav jih večina podpira ohranitev statusa quo, kjer Tajvan niti ne razglasi neodvisnosti od Kitajske niti se z njo ne združi. 

Laijeva demokratično napredna stranka (DPP), ki je zdaj na oblasti že zgodovinski tretji mandat, gleda na Tajvan kot na de facto suvereno državo z izrazito tajvansko identiteto. Medtem nacionalistična stranka Kuomintang, ki je leta 1949 pobegnila s celinske Kitajske na Tajvan, trdi, da bi se moral otok poskušati izogniti konfliktom s širitvijo trgovinskih in drugih vezi s Kitajsko. Tajvanska ljudska stranka se na splošno zavzema za bolj pragmatičen pristop do Pekinga. 

Pred tajvanskimi volitvami januarja je Peking opozoril, da bi zmaga Laija lahko podžgala napetosti in sprožila konflikte – glasovanje pa je vedno znova predstavil kot izbiro med »mirom in vojno«. Tajvanski volivci so ta opozorila zavrnili in vrnili DPP na oblast – čeprav imata obe opozicijski stranki, ki sta naklonjeni tesnejšim povezavam s Kitajsko, zdaj večino v parlamentu. 

Lai je novinarjem v nedeljo dejal, da želi, da Tajvan in Kitajska »skupaj prevzameta pomembno odgovornost regionalne stabilnosti«. 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike