Ker gori Amazonija, ne smemo obnoviti Notre Dame? Zavajujoče objave so zavzele družbena omrežja.

Zadnje dni spremljamo številna medijska poročila o požarih v Amazoniji in izginjanju tamkajšnjega pragozda, kar je gotovo ena največjih naravnih katastrof v zadnjem času.

Ob tem se pojavljajo po družbenih omrežjih številne fotografije, besedila in spodbude, ki pozivajo, da je potrebno ukrepati. Toda, ali so informacije, ki jih delimo resnične? 

Težava ni samo Amazonija

Čeprav v medijih odmeva požar v Amazoniji, nam satelitske slike pokažejo še bolj žalostno podobo sveta. Samo v sredini julija so zabeležili 782.366 požarov v naravi, večina obvestil o požarih je prišla iz Rusije, nato Konga, Angole in Avstralije, a se jim Brazilija hitro bliža.

Sistem za opozarjanje o požarih Global forest watch je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov, ponekod govorimo o kar 200-odstotnem povečanju, kot sta to primera Sibirije in Aljaske, kjer je še pred slabima dvema tednoma gorelo območje v velikost 9000 kvadratnih kilometrov, v Sibiriji se govori o pogorelih 10.000 kvadratnih kilometrih, kjer uhajanje metana iz nekdaj zamrznjenih tal predstavlja še dodaten problem. Število požarov, ki jih zaznavajo sateliti, je izjemno skrb vzbujajoče.

Primerjave stroškov, ki so zavajujoče

Ob vseh pozivih in žalostnih slikah izginjajoče flore in favne pa se pojavljajo primerjave kam vse kot družba vlagamo denar namesto, da bi reševali pragozdove.

Ena izmed najbolj razširjenih pa je tudi spodnja primerjava, ki je največkrat pospremljena s komentarjem, kako nesmiselno je obnavljati Notre Dame v Parizu, če imamo težave s tako elementarno zadevo kot so klimatske spremembe, masovni požari itd.

Če odvzamemo iz takih objav oceno smiselnosti narejenih povezav, pa je potrebno opozoriti na neresnične številke, ki so navedene v takšnih objavah.

https://www.facebook.com/543116596195221/photos/a.543187069521507/659263664580513/?type=3&theater

Tako objava, ki je bila do sedaj deljena denimo že več kot 11tisočkrat navaja, da za amazonski in sibirski gozd ter njuno ohranitev ni bilo namenjeno nič denarja. Poleg tega, da je prva fotografija uporabljena s spletnega ponudnika slik in ni nujno, da odraža aktualni požar v Sibiriji, so podatki o financah lažni.

Ravno Brazilija je vložila v zmanjševanje emisij v okolje in ohranjevanje pragozda v preteklih 15 letih veliko denarja. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Organizacija Climate Advisers je opravila raziskavo, v kateri ugotavljajo, da je Brazilija uspela zmanjšati svoje emisije za več kot tretjino. Ter zaustavila 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.

Večje težave z efektivno porabo sredstev so v Afriki, kjer je poročilo Rainforest Foundation ugotavljalo že pred leti, da je bilo 500 milijonov, ki so bili porabljeni za ohranitev drugega največjega pragozda v dolini Konga porabljenih z malo učinka.

Torej denar je bil vložen. Če ga je bilo vloženega dovolj ali na pravilen način, pa ostaja debata za našo sedanjost in prihodnost.