Kdo je želel spodnesti imenovanje Staneta Zoreta za ljubljanskega nadškofa in metropolita?

Po odstopu ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa julija 2013 zaradi posredne vpletenosti v finančni škandal mariborske nadškofije je Sveti sedež potreboval več kot leto dni in tri izbirne postopke, da je 4. oktobra 2014 na to mesto imenoval takratnega predstojnika slovenskih frančiškanov Staneta Zoreta. 

Da tudi ta postopek ni potekal brez zapletov, pa je v sredini pridigi ob praznovanju 3. obletnice papeževanja papeža Frančiška sporočil predstavnik Svetega sedeža v Sloveniji, apostolski nuncij msgr. Juliusz Janusz.

Kot je dejal, so določeni krogi znotraj slovenske Cerkve zgolj dva tedna pred posvečenjem, ko je bilo ime novega nadškofa že javno oznanjeno, s krivo obtožbo skušali "bojkotirati njegov trud," ki ga je vložil v iskanje primernega človeka za vodstvo Cerkve na slovenskem.

"Ostudna dejanja s strani glasnikov resnice, enotnosti in miru"

Kot je v pridigi v ljubljanski stolnici dejal Janusz, se je pri iskanju kandidatov za ljubljanskega in mariborskega škofa posvetoval s stotinami duhovnikov, vernikov in laikov, ki so večinoma imeli dobre namene, a ne vsi. 

"Toda nekateri duhovniki so namesto, da bi sodelovali, skušali bojkotirati moj trud," je povedal ter obrazložil, da se je dva tedna pred Zoretovim posvečenjem pri njemu oglasil "eden izmed duhovnikov iz Ljubljane" z obtožbo na račun patra Staneta Zoreta o malomarnosti v zadevah delicta graviora (zunanja kršitev proti veri in morali).

Šlo naj bi za zadevo izven cerkvenih krogov, v katero je bil vpleten pater Zore in se je reševala na sodišču.

Za pojasnitev zadeve se je pater Zore na nuncijevo prošnjo vrnil z duhovnih vaj ter predstavniku Svetega sedeža po njegovih besedah zadevo pojasnil "z izjemno mirnostjo" in priskrbel celo besedilo sodbe, ki je bila izdana na celjskem sodišču v septembru 2013.

"Objestni obtoževalci niso niti pogledali, kaj se je zgodilo s primerom razglašenim za pravno ničnega eno leto poprej. Poleg tega so navajali napačna imena vpletenih oseb," je pojasnil Janusz.

Izrazil je prepričanje, da  je bil namen obtožbe, "preložiti posvečenje in posledično ustvariti še en škandal povezan s Cerkvijo, ker je nemogoče opraviti tako preiskavo v dveh tednih."

Duhovnikom, ki so mu posredovali omenjeno informacijo v tako neprimernem času, je v pridigi očital kršenje cerkvenega kanona, saj obstaja "strogo pravilo postopka za dajanje informacij o škofovskih kandidatih, ki jih pod kanonično kaznijo lahko dajejo prijavitelji informacije le iz svoje lastne izkušnje." Ti duhovniki pa so po njegovem utemeljevali, da so se čutili dolžne po svoji vesti, da povedo, kar je nekdo širil kot govorice.

"Povejte mi, kako lahko dosežemo nacionalno spravo in ohranimo enotnost v Cerkvi, ko so taka ostudna dejanja storjena s strani tistih, ki so glasniki resnice, enotnosti in miru?" se je na koncu vprašal apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz.

Zakaj je gradnja nunciature trajala skoraj deset let

V prvem delu pridige je nuncij pojasnil tudi razloge za dolgotrajnost gradnje apostolske nunciature (o nekaterih dilemah glede nje smo ob otvoritvi poročali tudi na Domovini).

Potem ko so spomeniško zaščiteno hišo z vrtom, vključno s staro hišo skupnosti jezuitov na Ulici Janeza Pavla II. odkupili leta 2006, so zaradi oviranja pridobitve gradbenega dovoljenja s strani "ljudi, ki niso bili zadovoljni s tem nakupom" nanj čakali še nadaljnjih sedem let. Nato je zaradi nekoga, ki je trdil, da je to nezakonito, realizacija projekta obtičala še za 6 mesecev.

Aprila 2013 so tako končno začeli z gradnjo in končali poleti 2015, vmes pa so med drugim "prijatelji živali" nunciju očitali velikega psa na dvorišču, kar je tudi omenil v pridigi.

"Vse stroške gradnje razen stroškov za kapelo, ki so jo pomagali opremiti slovenski škofje, je nosil Sveti sedež," je povedal Janusz, a višino teh za razmeroma razkošno rezidenco ni razkril.

"Slovenci mi pravijo, da je njihov glavni greh zavist. Ne delim njihovega mnenja, sami pa se verjetno najbolje poznate med seboj," je še ocenil predstavnik Svetega sedeža v Sloveniji.

Na dogodku so sicer blagoslovili doprsni kip sv. Janeza Pavla II., ki po novem stoji pred nunciaturo.