Kateri izobraženi mladi najdlje čakajo na zaposlitev - in kje kadra najbolj manjka?

Vir: Storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je danes potrdila razpis za vpis v visokošolske zavode, tako da bo vpis mogoč prav tako hitro kot doslej, vprašanje pa je prejelo veliko več javne pozornosti. Pri tem je za 50 mest povečala število razpisnih mest na medicini in računalništvu ter informatiki.

Kateri poklic si izbrati, se v teh dneh še intenzivno sprašujejo slovenski osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov. Informativni dnevi so prepogosto polni sladkih besed, mlade pa usmerjajo tudi v stroke z resnimi težavami z zaposljivostjo dijakov in diplomantov, medtem ko na šolah in fakultetah te podrobnosti prepogosto zamolčijo.

Vsaj del odgovora pri tehtanju karierne prihodnosti lahko ponudijo statistike, ki jih ob spremljanju slovenskega trga dela vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Najdlje tako po statistikah Zavoda na delo čakajo kadri s področja likovne umetnosti, tajniškega in administrativnega dela, filozofije, ekonomije, sociologije ...

Najtežje najdejo delo manj izobraženi, a imajo probleme tudi določeni profili izjemno izobraženih


V Sloveniji je bilo v začetku letošnjega leta brezposelnih 91.499 oseb. Od tega jih je največ, 28.869 imelo nedokončano oziroma dokončano osnovno šolo (I + II stopnja), 23.525 srednjo in nižjo poklicno šolo (III in IV stopnja), 24.153 srednjo tehniško šolo, strokovno šolo in gimnazijo, 14.952 pa jih je dokončalo enega izmed visokošolskih programov šeste, sedme ali osme stopnje.

Iz rezultatov se vidi, da najtežje dobijo službo tisti z najnižjo izobrazbo. Dokončanje enega izmed srednješolskih programov je na današnjem trgu dela tako skoraj nuja. Po drugi strani pa je brezposeln tudi pomemben delež diplomantov in celo doktorantov.

Kaj pravijo raziskave?


Zavod za zaposlovanje v mesecu izvaja raziskavo poklicni barometer, v kateri na podlagi anket, pogovorov z delodajalci in na podlagi lastnih statistik ugotavlja, katerih poklici bodo v prihodnjih letih beležili primanjkljaj, ravnovesje ali presežek. Raziskavo so pričeli izvajati na Švedskem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjih dveh letih pa se izvaja tudi v Sloveniji, kjer vključuje 177 poklicev in poklicnih skupin, po katerih je povpraševanje na slovenskem trgu dela.

Presežni poklici ...


Podatki kažejo, da imamo v Sloveniji presežek ljudi, ki se ukvarjajo z družbo in kreativnimi poklici. Med njimi so tako (po abecedi): fotografi; glasbeniki, pevci in skladatelji; grafični in multimedijski oblikovalci ter drugi strokovni sodelavci za oblikovanje, pa tudi antropologi in sociologi.

Med poklice s presežki kadra sicer sodijo tudi biologi in botaniki, delavci za preprosta dela, filozofi, zgodovinarji in politologi, novinarji ter strokovnjaki v gozdarstvu, kmetijstvu in ribištvu.

Poklici v pomanjkanju ...


Na drugem koncu seznama je povsem drugačna slika. Slovenska družba tako v prvi vrsti izkazuje velik primanjkljaj inženirjev tehničnih strok (elektrotehnika, elektronika, gradbeništvo, kemija, strojništvo) ter farmacevtov in programerjev. Podobno velja tudi za delavce iz teh strok s srednješolsko izobrazbo.

Ob tem so javnosti že dolgo znane potrebe na področju medicinskega osebja od zdravnikov in zobozdravnikov pa vse do strokovnjakov za zdravstveno nego. Iskani so tudi kadri za poklicno svetovanje, socialno delo, za vzgojo in izobraževanje ljudi s posebnimi potrebami, psihologi ... Primanjkljaj delavcev je tudi med vozniki, policisti in vojaki.

https://twitter.com/jciglerkralj/status/1357389318147485696

Podrobnejše poizvedovanje kaže, tudi da pri tem ne prihaja do velikih razlik med posameznimi regionalnimi enotami zavodov, se pa seveda pozna vpliv morebitnih velikih zaposlovalcev, zlasti v primeru, ko so ti nekonkurenčni, da bi privabili izobražen kader iz drugih regij.

Od fakultete do prve zaposlitve večkrat dolga pot


Ob tem pa zavod vodi še nekatere druge evidence, ki nam lahko povedo, kako težavno je iskanje dela v določenih poklicih.

Na prvo službo tako več kot dvanajst mesecev čakajo kadri iz področja likovne umetnosti (27,8), tajniškega in administrativnega dela (25,8), tekstilne čevljarske in usnjarske tehnologije (24), filozofije (16,9), ekonomije (16,7), sociologije (16,6), zaščite in reševanja (14,6), tujih jezikov (14,1), arhitekture (13,2), humanistike (brez jezikov) (13), računovodstva in revizije (12,3) in fizike (12).

Povsem mogoče je sicer tudi, da je poklic istočasno v pomanjkanju in ima hkrati dolgo čakanje na prosto zaposlitev, kar napeljuje na to, da delavci po zaključku študija niso dovolj dobro izobraženi. Takšni poklici so npr psiholog, težave pa nastajajo tudi pri številnih inženirjih tehničnih strok. Pojavljajo pa se tudi druge sistemske težave, kot je na primer odhajanje kadra v tujino.



https://twitter.com/DrKustec/status/1357782375451811847

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1357415185561096194
KOMENTAR: Blaž Čermelj
Nesorazmerje med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela veliko
Že več let je jasno, da slovenski izobraževalni sistem ustvarja velika nesorazmerja med ponudbo izobraževalnih ustanov in dejanskimi potrebami na trgu dela. Težava je še toliko bolj alarmantna, ker imamo na drugi strani precej natančne analize, katere poklice slovenski trg dela tudi dejansko potrebuje. Vzroki, zakaj prihaja do takšnih nesorazmerij, so sicer večplastni in zagotovo presegajo zgolj zmogljivosti slovenskega šolskega sistema. Pomanjkanje nekaterih kadrov namreč večkrat odraža slabe delovne pogoje in nizke plače v panogi, pa tudi šibkost nekaterih sindikatov, ki se niso sposobni pogajati enako dobro kot kakšni bolje organizirani. Na drugi strani pa so tudi panoge (npr. zdravstvo), kjer kadri odhajajo v tujino, kjer so razmere in plače boljše. Tudi tu, ne le na fakultetah, se bo potrebno lotiti reševanja neravnovesja med potrebami in ponudbo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike