Katere države v Evropi državljane fizično nadzirajo in jim sledijo preko telefona

Vir foto: pixabay
Slovenski mega protikorona paket zakonov, ki ga bodo poslanci predvidoma v četrtek sprejemali v državnem zboru, v delu pomoči prebivalstvu in gospodarstvu skoraj brez izjeme sproža pozitivne odzive.  Več pomislekov pa je pri restriktivnem delu nadzora nad izvajanjem ukrepov, kjer obrvi dvigujejo pooblastila policiji, da v namene nadzora vstopa v domove ljudi ter da jim sledi preko mobilnih telefonov.

Pri tem se predsednik vlade Janša sklicuje na podobne ukrepe v tujini. Zato smo preverili, kako močno v varnostne namene v osebnostne pravice posegajo v drugih državah in med katere se s svojimi ukrepi uvršča Slovenija. 

Od izbruha koronavirusa je veliko vlad po celotnem svetu sprejelo tudi ukrepe, ki se nananašajo na telefonsko sledenje, fizični nadzor in celo cenzuro. 20 držav svoje državljane nadzira preko telefonskega sledenja, od tega jih je 8 v Evropi (nadzor je v večini njih anonimiziran). Cenzure se ne poslužuje nobena evropska država (na svetu 6), 3 evropske države (na svetu 7) pa se poslužujejo fizičnega nadzora ( video nadzor s kamerami in droni, naprave, ki zaznavajo toploto telesa in podobno).

Mnogi od teh ukrepov so bili sprejeti prehitro in brez premisleka ter javne debate, opozarjajo na spletni strani Top10VPN, kjer beležijo ukrepe vlad na omenjenih treh področjih in nanje opozarjajo.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora  je 103. in 104. člen predloga  Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev pandemije, ki policiji med drugim omogočata sledenje telefonom in vstopanje v stanovanja označila za protiustavna in da vodita v arbitrarno delovanje policije.


vir: top10VPN

Poljska z najhujšim nadzorom ljudi v karanteni


Od 24. marca možnost slediti metapodatkom o gibanju prek telefonov in internetnih kontaktov brez sodnega naloga tudi bolgarske oblasti . Ideja naj bi bila slediti tistim, ki so v karanteni, a ti ni izrecno zapisano v zakonu.

Ruske oblasti so pred nekaj dnevi ministrstvu za komunikacijo naročile naj izgradi nov sistem za sledenje stikom okuženih, da bi tako lažje prišli do možnih sekundarnih okužb. Sistem naj bi uporabljal podatke o lokaciji posameznikov prek telekomunikacijskih podjetij.

Poljska je našla drugačen način, saj od okuženih s koronavirusom zahteva, da iz karantene večkrat na dan pošljejo geo-lociran selfi iz svojih telefonov. Na tak način oblasti vedo, da ne kršijo karantene. Sistem, ki ga uporabljajo oblasti, tako preverja osebo prek sistema obraznega prepoznavanja in lokacijo.

Velika Britanija z velikim telekomunikacijskim podjetjem 02 analizira lokacijo uporabnikov v državi. Vlada zagotavlja, da to ne pomeni sledenja vsakemu posamezniku, ampak družbi kot celoti. Na tak način ugotavljajo, kje se zadržujejo večje skupine ljudi.

Kar 40 % Italijanov naj bi kršilo zakon o karanteni, zaradi česar je italijanska vlada že začela delovati skupaj s telekomunikacijskim podjetjem Vodafone. Ta sledi lokacijam prebivalstva, da bi na tak način ugotovili, kje se zbira večje število ljudi in da bi oblasti razumele, kakšno je gibanje prebivalstva v državi.

Fizični nadzor v Belgiji, Rusiji in Španiji


V Nemčiji je Deutsche Telekom 17. marca oznanil, da je začel anonimizirane podatke o lokaciji uporabnikov pošiljati inštitutu Robert-Koch in vladni agenciji za kontrolo bolezni. To se je zgodilo po tem, ko je nemška vlada spremenila zakon o GDPR, in na ta način dovolila zbiranje takšnih podatkov. Na popolnoma enak in anonimiziran način podatke vseh avstrijskih operaterjev zbira in raziskuje tudi avstrijska vlada. Z njimi ugotavljajo, koliko ljudi se izogiba karanteni. Tudi v Belgiji je vlada dovolila svojim nacionalnim operaterjem, da lahko zbirajo anonimizirane podatke, da bi zajezile širjenje virusa.

Fizični nadzor se zaenkrat vrši v Belgiji, kjer so oblasti nad naselja že poslale drone, ki snemajo okolico in na takšen način ugotavljajo, kdo krši karanteno. Takšne ukrepe je sprejela tudi Španija. V Rusiji so pred dnevi že vzpostavili novi sistem več kamer v mestih in na njih namestili programe za prepoznavanje obrazov.

Na Madžarskem vlada za sprejemanje ukrepov več ne potrebuje potrditve parlamenta


Zdi pa se, da je najdlje pri nadzoru odšla madžarska vlada, ki namreč lahko po novi zakonodaji o ukrepih odloča sama, za kar ne potrebuje potrditve parlamenta. Nova zakonodaja predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, katere bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.

Na Madžarskem so razglašene izredne razmere, ki pa po novem veljajo "za nedoločen čas", torej niso časovno omejene z zahtevo po podaljševanju s strani parlamentarne večine. Predsednik vlade Viktor Orban ima tako praktično za nedoločen čas odobrene neomejene pristojnosti.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v ponedeljek sporočil, da preučujejo izredne ukrepe članic z vidika človekovih pravic in da to še zlasti velja za novo madžarsko zakonodajo glede zapornih kazni za širjenje lažnih informacij.

Več novinarskih organizacij je v pismu predsednikom evropskih institucij prejšnji teden izrazilo zaskrbljenost, da bo zakonodaja ogrozila temeljne pravice in prost pretok informacij. Zakonodaja bi po njihovem mnenju vladi v Budimpešti lahko služila za ustrahovanje novinarjev in bi spodbudila njihovo samocenzuro.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike