Karl von Habsburg: migranti, ki smo jih videli do sedaj, so le znanilci resničnih množic, ki se nam bodo dogajale v prihodnosti (2. del)

Martin Nahtigal
18
Martin Nahtigal
vir: FB @RedSvetegaJurija

Ob robu mednarodne konference, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje, smo se  pogovarjali s Karlom von Habsburgom, s polnim imenom Karl Thomas Robert Maria Franziskus Georg Bahnam, ki je sin Otta von Habsburga in vnuk zadnjega avstrijskega cesarja Karla I.

V prvem delu intervjuja smo se z njim pogovarjali o njegovem trenutnem delu na Bližnjem vzhodu, vprašanju ter rešitvah za migracijsko problematiko in drugih aktualnih izzivih Evropske Unije.

Če se vrneva na migracije, ki ostajajo ena največjih političnih tem zadnjih let. Kako vi gledate na migracije, na različna stališča držav do tega vprašanja? Sploh razdelitev med zahodno in srednjo Evropo.

Najprej je pomembno zavedanje, da gre za evropsko vprašanje in je vprašanje, ki zadene vse države našega kontinenta. Ni samo stvar določenih držav, ki nosijo trenutno večino bremena, ker so pač na poti migrantov. Nekatere druge težave pogosto pozabijo, da se lahko one nenadoma znajdejo v situaciji, ko bodo same nosile breme migracij in bodo zelo vesele, če bodo druge države, ki so sedaj v stiski, recimo predvsem države jugovzhodne Evrope, pripravljene pomagati. Zato si moramo čimprej priznati, da gre za evropski problem, ne nacionalni problem.

Jasno je, da sedaj obstaja neka ločnica med različnimi deli Evrope. Problematika migracij je zelo zapletena. Če začnemo že s tem, da izraz migracije, je popolnoma napačen in nam je bil vrinjen ter smo ga sedaj prisiljeni uporabljati. Termin sam namreč poskuša pokriti tri različne skupine, skuša pod en dežnik skriti težave in razlike med različnimi skupinami migrantov. Tako enači področje, kjer moramo pokazati moralno odgovornost, saj moramo jasno razlikovati med begunci in migranti. In potem še med migranti moramo razločevati med različnimi tipi migrantov. Naša moralna odgovornost je absolutna v primeru beguncev in je bila vedno prisotna ter bo tudi v prihodnosti. Nekdo, ki je ogrožen v svoji državi potrebuje našo pomoč in jo mora dobiti. Toda nekdo, ki je popolnoma ekonomski migrant pa mora biti obravnavan drugače. Trenutno pa jih vse mečemo v isti koš. In to ne deluje. Preprosto moramo priti do zaključka, da to ne deluje in da moramo potegniti jasno ločnico že med tema dvema skupinama.

v študiji izraelske in nekaj bližnjevzhodnih univerz, kjer smo poskusili oceniti, s kakšnim številom migrantov se bomo soočali  tja do leta 2025, smo prišli do števila 12 milijonov.

Podoben izraz je »varna tretja država«. Vsaka evropska država sedaj drugače to definira in to prinaša zmedo. Več imamo še takih težav. Zame je to jasno znamenje, da je to tematika, ki mora biti obravnavana na evropski ravni.

Kaj vidite kot dolgoročno rešitev za vprašanje migracij. Sploh, če govoriva o ekonomskih migrantih.

Na žalost ne vidim v prihodnost, vendar pa mislim, da so številke migrantov, ki smo jih videli do sedaj, le znanilci resničnih množic, ki se nam bodo dogajale v prihodnosti. V letu 2010, ali 2012 sem sodeloval v študiji izraelske in nekaj bližnjevzhodnih univerz, kjer smo poskusili oceniti s kakšnim številom migrantov se bomo soočali v prihodnosti, tja do leta 2025. Prišli smo do števila 12 milijonov. Do sedaj smo imeli opravka le z dvema milijonoma. Tako, da nas čaka še zanimivo dogajanje na tem področju. Gotovo moramo upoštevati druge države in partnerje pri tej temi v bližnji prihodnosti. Poglejmo recimo Egipt. Tam praktično s kovčki v rokah čaka 5 milijonov kristjanov, ki samo čakajo, da se situacije še poslabša in bodo začeli iskati prihodnost zunaj Egipta. In takih situacij bo veliko, veliko več, kot smo imeli migracij do sedaj.

Po drugi strani se je potrebno zavedati, da tudi to ne bo drastično spremenilo Evrope. Jo bo spremenilo, vendar ne drastično. Če bo šlo za celotno Evropo. Ena regija, ali ena država sama ne bo zmogla. In kot rečeno, za migracije moramo najti evropsko rešitev. Saj ena država, četudi je to Nemčija, ne bo zmogla reševati te problematike sama. Seveda pa moramo najti boljše sisteme integracije in še veliko drugih dejavnosti je potrebno definirati. In vedno več, kot se bomo in se že ukvarjamo z begunci, bolj jasno je, da moramo zavzeti jasno in trdno stališče ko pride do ekonomskih migracij. Takih migracij v nezaslišanih številkah pa si ne moremo privoščiti.

Nekateri politiki tudi predlagajo rešitve v državah izvora. Nekako situacija spominja na širitev Rimskega imperija preko realnih zmožnosti obvladovanja migracij ter vodi v precenjevanje lastnih sposobnosti. Kako gledate na to?

Kar se tiče reševanja te problematike v tretjih državah, pa je prvo to, da mora določene evropske uslužbence zadeti realnost, oziroma se morajo z njo soočiti. Ko sem delal v Libiji, ki jo še vedno pogosto obiskujem in mislim, da poznam zelo dobro to državo. In ko slišim te ideje, predvsem raznih uslužbencev, da bi ustvarili nekakšne zbirne točke v Libiji, kjer bi lahko obdelovali prošnje ljudi, ki želijo migrirati v Evropo, me vedno znova zanima najprej: kdo naj bi vodil te zbirne toče, te tabore? Rad bi videl te uradnike, ki imajo udobno službo v Bruslju, nekje v puščavi, nekje v Libiji. To je popolnoma nerealistično. Ti ljudje nimajo pojma o čem govorijo. To je v celoti nemogoče.

V našem interesu je, da investiramo v infrastrukturo v teh državah. Boljša kot je infrastruktura, boljši kot je standard, manj ekonomskih migrantov bo pritiskalo na vrata Evrope.

Dejstvo pa je, da je v našem interesu, da investiramo v infrastrukturo v teh državah. Boljša kot je infrastruktura, boljši kot je standard, manj ekonomskih migrantov bo pritiskalo na vrata Evrope. O tem ni dvoma. Poleg tega so vse te države za Evropo tržišče. Pametno obnašanje in primerni ukrepi so za nas zmaga v vsakem primeru. Vendar to lahko počnemo v mirnih časih. To ne gre, ko smo v krizni situaciji, oziroma se vsaj vedemo tako. In trenutno smo tam. Obnašanje, da smo v krizni situaciji pa zamegli jasen pogled na to, kaj se sploh dogaja v teh državah. Libija je v stanju vojne med različnimi frakcijami oblasti, nikoli ne veš, kdo je tisti, ki ima realno škarje in platno v rokah. Enkrat je to Haftar, enkrat Tripoli, drugič nekdo tretji. Preprosto ne veš. In jaz poznam situacijo v Libiji, pa pravim, da ne vem. (smeh) Večkrat izpadejo ti pogovori v Libiji kot šala.

Ostaneva pri tej delitvi na zahodno in srednjo Evropo. Veliko politikov v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem govori o tem, da zahodna Evropa ne razume srednje Evrope. Vidite v tem argumentu, prepričanju kaj realnega temelja? Je to realnost situacije?

Kot zgolj posplošena izjava je zgrešena, vendar pa na določenih področjih se da s tem strinjati in se da s tem pojasniti določene specifike. Srednja Evropa je entiteta, ki je vraščena v Evropo. Je zgodovinska entiteta Evrope. Zgodovinska entiteta določenega ozemlja, ki je delalo skupaj, saj so si delili večino istih težav. Večina njihovih uspehov je prišlo iz skupnega dela. Srednja Evropa je zgodovinska zveza, ki je bila nasilno raztrgana na dva dela z železno zaveso. Kako brutalno dejanje je bilo to, nam pokaže že sama lokacija panevropskega piknika, ki se je zgodil na meji, ki ni imela nobene realne pomembnosti, saj še nekaj desetletij tam ni bilo meje, niti črte na zemljevidu. To pokaže, kako je bilo določeno območje umetno raztrgano v več delov, čeprav je vedno sodelovalo. To ne deluje. In skozi celotno zgodovino vidimo, da območje, ki je bilo umetno raztrgano prej kot slej najde pot nazaj k skupnemu delu in sodelovanju.

Koncept Srednje Evrope je tako pomemben in ga ne smemo izgubiti izpred oči. Sploh, če gledamo trenutno strukturo Evropske zveze. Ker trenutno imamo eno zelo dominantno državo, ki je Nemčija. Nikoli ni dobro, če imaš znotraj zveze eno tako očitno dominantno državo. Imamo srečo, da je Nemčija zelo dobrovoljna država, kar ni vedno bila. Je zelo benevolentna in ne zlorablja svoje moči. Če bi to počela, bi bili v težavah. V trenutni situaciji imamo pač srečo. Ampak na drugi strani, to vseeno ni situacija, ki bi jo podaljševali. Meni se torej pojavlja vprašanje ravnovesja. V Evropi je bilo ponavadi tako, da je vladalo ravnovesje v odnosu Francija – Nemčija. Vendar temu ni več tako. Nemčija je postala veliko močnejša in Francija veliko šibkejša. Na srečo ni veliko Francozov blizu in lahko to rečem. (smeh) Ampak ja, to je dejstvo. Potrebujemo ravnotežje in protiuteži. Na dolgi rok je protiutež Nemčiji, ki obstaja je Srednja Evropa. Srednja Evropa, ki je sodelovanje držav, ki imajo skupno zgodovino in skupni interes. Tudi, ko govorimo o migracijah, vidimo kako skupni interesi delujejo za določeno območje. Tako da ja, prepričan sem, da je zgodba Srednje Evrope, zgodba prihodnosti.

Mislite, da je takšna tudi prihodnost Evropske zveze? Da se vsaj administrativno razdeli na manjše dele – regije oz. neka zaokrožena območja?

Vedno so znotraj Evropske zveze obstajali ljudje, ki so želeli Evropo razdeliti na nek umeten način. V preteklosti smo veliko govorili o Evropi dveh hitrosti, Schengen in ne Schengen državah, evro in ne- evro območju ter Bog-vedi še kaj vse je bilo povedano na to temo v preteklosti. Tako, da to definitivno obstaja, vendar ni izvedljivo na dolgi rok. Seveda so področja skupnega interesa in sodelovanja. Če pogledam na Evropo regij in vidim število čezmejnih regij, ki obstajajo, vidim to kot simptom, ki kaže na to, da je takšno sodelovanje potrebno. In kako pomemben je fokus na določenih regijah. Srednja Evropa je zame tipičen prikaz tega, kar opisujem. Ne da se je definirati s pomočjo nacionalnih držav.

V Evropi so problematične tiste stranke, ki so radikalno nacionalistične in niso ne leve, ne desne. So preprosto radikalno nacionalistične.

Tako so denimo Višegrajske države lep koncept, vendar je to koncept, ki ima rok trajanja. Podobno je s konceptom »post-komunističnih držav«. To deluje samo na določen časovni rok in skozi čas vrednost tega mine. Srednjo Evropo lahko definiramo samo s pomočjo regij in ne držav. Zgodovinske regije so bile del Srednje Evrope. Ko sem prej omenil transnacionalne regije. Poglejmo za primer Tirolsko. Seveda je Tirolska del Srednje Evrope in je hkrati v Italiji. Italija pa kot taka ni del Srednje Evrope. Podobno je z drugimi regijami, denimo Vojvodina ali Istra. Srednjo Evropo je tako možno definirati z regijami in ne z državami.

Poglejva v bližnjo prihodnost. Evropske volitve so praktično za vogalom. Kakšna so vaša pričakovanja glede izida volitev? Sami ste tudi bili evropski poslanec, bodo spremembe res tako dramatične?

Rekel bi, da se izida ne bojim. Seveda bodo določene spremembe. Na ravni Evrope bomo videli močnejši, lahko rečemo celo bolj agresiven pristop bolj desnih strank. Čeprav ne maram tega izraza, levi-desni. Ker problematične so tiste stranke, ki so radikalno nacionalistične in niso ne leve, ne desne. So preprosto radikalno nacionalistične. Vidimo, da te stranke rastejo in morda bodo celo oblikovali svojo skupino v evropskem parlamentu. Morda bo to celo skupina z nekim omejenim vplivom, toda nimajo kritične mase. Če pogledamo različne skupine, ki so že do sedaj bile v parlamentu, vidimo, da znotraj sebe niso to zelo koherentne skupine. Interesi znotraj so lahko zelo različni. Podobno bo s to skupino nacionalistov. Gre za interesno sodelovanje, ki pa bo zelo omejeno in je zgolj rezultat medsebojne koristi. Zato tudi sploh kandidirajo na evropskih volitvah.

Nimam kristalne krogle ampak se res ne bojim situacije. Tekom kampanje je seveda celotna slika Evrope in dogajanja naslikana s predstavljanjem velikih groženj in nevarnosti. Ampak vse to velja jemati »cum grano salis«.

Kaj bi vi dejali evropskim državljanom? Našim bralcem v Sloveniji? Kako pristopiti k tem evropskim volitvam? Na kaj biti pozoren?

Najpomembnejša se mi zdi prioriteta, da imamo v Evropskem parlamentu prave Evropejce. Glede na to, kaj dela Evropski parlament, kaj so njegove pristojnosti, nam je v interesu, da tam odločajo ljudje, ki imajo v svojem obzorju celotno Evropo. Izvoliti nacionaliste v Evropski parlament je popoln nesmisel.

Ko denimo gledamo nemško AFD, ki pravijo, da kandidirajo na evropskih volitvah, ker želijo videti razpust parlamenta. To je po mojem mnenju otročje ravnanje. Evropski parlament dela veliko dobrega. In obenem je veliko njihovih aktivnosti tudi popolnoma nepotrebnih, oziroma neuporabnih. O tem ni dvoma. Ampak tako je z vsakim parlamentom. To je del sistema. Kjer so resnično učinkoviti in dobri, je v tem, da ustvarjajo evropske usmeritve in za to potrebujemo ljudi, ki razmišljajo evropsko ter ne nacionalistično.

Moj nasvet, brez omenjanja strank… čeprav sem omenil AFD, ker se, oprostite izrazu, obnašajo preprosto idiotsko… je res ključno, da izvolimo prave Evropejce, tiste, ki so znali in ki znajo pogledati na stvari z vidika Evrope. Enako je z Evropsko komisijo. Potrebujemo in večinoma jih že imamo, ki se vedejo evropsko ter za njih ni pomembno, s katere države prihajajo, ker se zavedajo, da vodijo Evropo. Ne posamezne države. In to je duh, ki mora delovati v teh institucijah, ta evropski duh.

Preberite še 1. del intervjuja s Karlom von Habsburgom: Sem evropski optimist, vendar evropske institucije potrebujejo reformo
Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 18

  1. Evropa je bila prihodnost do usodnega povabila migrantom naj pridejo v Evropo. V zgodovino bo šla Merklova kot grobarka EU. AFD je samo posledica, ne vzrok.

  2. Muslimanski levičarji na dolgi rok ne bodo podpirali naših komunistov. Saj bi še svojemu Assadu z veseljem odrezali njegovo komunistično glavo. Upam, da razumete, da muslimani (Turki) radi mečejo rakete v komuniste (Kurdi). Isto bo v Evropi.

  3. Pohvalno je, da je Martin Nahtigal opravil interviju s tako pomembno osebnostjo, kot je Karl Habsburg, ki je vnuk zadnjega cesarja Karla in sin zadnjega prestolonaslednika Ota. Oto, pa je bil tudi kot “oče” Evropske unije, ki je bil kot predstavnik Panevropskega gibanja večkrat tudi v Sloveniji. Podpiral nas je tudi pri naši osamosvojitvi.

    Konec 1.s. vojne, je prinesel v Evropo “veliko rano”. Na pohod je tedaj prišla krvava Ruska REVOLUCIJA. V Avstriji se je odvila NEKRVAVA revolucija, kajti cesar Karel, se je poslovil od svoje države DOSTOJANSTVENO (kar pokaže visoko kulturo), in se ni hotel boriti proti svojemu narodu, pa čeprav je imel veliko privržencev. Noklonjenih mu je bilo veliko tudi slovenskih ljudi. Bolj levo-liberalni krogi, pa so se takrat odločili za JUGOSLAVIJO.

    In prav danes je 101 leto – 3.3.1918, ko so Slovenci, skupaj s Hrvati podpisali nek sporazum, da se združimo skupaj s Srbi v eno državo. Konec 1.s. vojne, smo dejansko Slovenci prišli iz ZAHODNE Evrope na Balkan.
    Vprašanje je v katero REGIJO bi nas uvrstili danes?

    Če bi bilo v EU parlamentu veliko takih mož, kot je Karl Habsburg, ki ima tako jasne poglede na SVETOVNO KRIZO, bi bilo v Evropi veliko bolje. Pa tudi po vsem Svetu. Kajti Habsburška družina je bila v zgodovini ena najuglednejših. Avstro-Ogrska pa je bila ena izmed najnaprednejših držav v Svetu.

    Lepo bi bilo, če bi bili taki možje, kot je KARL Habsburg v SVETU MODRECEV (kot jih je poznala stara Grčija), ki bi svetovali EVROPSKI KOMISIJI, pri vseh pomembnih odločitvah. Danes včasih dobimo utis, kot, da v Bruslju ne ločijo kaj je prav in kaj narobe. Sploh pa res ne razlikujejo, kdo je MIGRANT in kdo BEGUNEC. Med tema dvema besedama pa je velika razlika – taka, kot dan in noč. – Prav to je res lepo razložil spoštovani Karl.

  4. Kako je ta Habsburg naiven,da bo ta islanmizacija imela minoren učinek! Ta tip naj se malo pozanima kako inteligenčni migranti prihajajo v EU. Visoka inteligenca je v visoki korelaciji z znanstvenimi dosezki!
    Na žalost je visok IQ med migr. manjj pogost kot pri Evropejcih( za inženirja potreben IQ 120,je v EU 20x pogostejši in je GIBALO NAPREDKA )

    • Oni dosegajo visoke rezultate zgolj s svojimi splovili. Množijo se hitreje kot podgane v skladišču. In zagotovo ne bodo volili komunistov.
      V Nemških tovarnah ob ropotu strojev prav zdaj (Turki) razmišljajo o atentatu na Putina in Asada. Še malo pa bo prišel na dan mlad Turek s pištolo – vodja atentata.

  5. Ni še prepozno ustaviti prihode v Evropo! Bojim pa se, da je z našo cagavo levo vlado to nemogoče. Saj o tem problemu, ne samo varstvenem ampak tudi na podlagi stroškov (lani za migrante 5 milijonov), sploh na režimskih medijih ni govora, kot da jih ni. Še Marakeškega sporazuma, ki ga je podprl Cerar v odstopu, Šarec ni zavrnil in bi ga lahko. To pomeni, pridite in vam bo dano, tudi vse to, kar domači “reveži” nimajo.

  6. Poiskušal bom zelo poenostaviti ozadje iz katerega prihaja Karl von Habsburg.Habsburgi so mešali politične,oblastne “štrene” v Evropi “sedem stoletij”.Vladali so skoraj povsod v Evropi.Nazadnje v “avstrijskih dednih deželah”-Avstrija-Ogrska. “Linija evropskih povezav ” poteka od propada Zahodno rimskega cesarstva do danes. “Ideja Rima” se vleče do EU v takšni in drugačni obliki.Za današnje nas je najbolj zanimiv tisti del,ki na današnjo Slovenijo,upal bi tako razmišljati,najbolj vpliva. “Ideja” Evrope se je začela z ustanovitvijo Svetega rimskega cesarstva,v katerega je bilo vključen večji del Evrope( skorajda (?) EU (?).Preskočim čas do 1713-pragmatična sankcija Karla VI (Habsburg),ki se odloči za “žensko” nasledstvo,da ohrani oblast Habsburžanov.Na oblast pride Marija Terezija (njen mož postane Franc I Štefan/cesar Svetega rimskega cesarstva (“primerjava” z EU- to bi bil Juncker !) . V Sloveniji imamo na Marijo Terezijo kar “lepe” spomine: organizacija države,uprave,katastri,šolstvo.Ko pa se poglobimo in natančno pogledamo v zgodovino,potem z drugega zornega kota vidimo,da je prav ona tista,ki nas je kot Slovence najbolj prizadela v vsem (!). Od tedaj naprej smo začeli izgubljati po vseh plateh. Ključno je bilo leto 1914,ko so “Avstrijci” “sprožili” prvo svetovno vojno.Habsburgi so tisti,ki so nas posredno na koncu pahnili na Balkan pod okrilje Kraljevine Srbije-Jugoslavijo ( “slovenski” politiki tedaj in kasneje niso nedolžni,posebej navijači za Jugoslavijo !).Od tu naprej smo si Slovenci v dobri meri sami “kuhali prežganko”!
    Torej, Karl von Habsburg v bistvu nima dobrega temelja,čeprav je njegova rodbina tista,ki je kar sedem stoletij ohranjala “idejo” “združene ” Evrope, ker so v bistvu to “idejo” hoteli samo za sebe v absolutističnem smislu. In kje vidim problem ? Karl von Habsburg govori o migracijah in o vsem,ne omeni pa pravega vzroka.
    Migracije so orodje velikih bančnikov,bogatih arabskih držav,velekapitala,ki hoče absolutno oblast in v pohlepu nadnormalne dobičke. In “en” narod ! Za “male” v takšnem Svetu ni prostora !! V ta novi Svet se vključujejo ELITA in izbrani ( a ni to že Hitler poiskušal ?). In kje smo danes ? Pred vrati “pekla”! Karl von Habsburg je v vseh odgovorih površinski,presplošen,površen,”patricijski”, zavajajoč,ker ne govori tisto kar ve.Če pa je “kratkoviden”,v kar dvomim,sledi določenim interesom,ki gredo v škodo “raji”.

    • Le zaradi natančnosti:
      1) Habsburgi so nazadnje vladali v Kraljevini Ogrski in v Cislajtaniji – tako so poimenovali vojvodine in kraljestva, ki imajo svoje predstavnike pri cesarjevem svetu na Dunaju. Tako je zapisano v ustavi (Ausgleich).
      2) Karl Habsburg, suveren (tudi) slovenskih dežel (ki so bile kot vse dežele Cislajtanije države z lastnim suverenom, vojvodo, nadvojvodo ali kraljem, ki je bila nazadnje ista oseba, po nazivu “Cesar Avstrije” – prim. Cesarski patent 1804), je storil vse, kar je bilo potrebno in je glede na svoj položaj mogel storiti, da so dežele Cislajtanije lahko razglasile svoje lastne državne povezave – zveze dežel. Ustavni dokument, ki ga je podpisal 16. oktobra 1918, je pravna / ustavna podlaga za razglasitve Češkoslovaške, zveze dežel oz. njih delov z večinsko nemško govorečimi državljani – danes poznana kot (zvezna) Republika Avstrija, in zveze dežel oz. njih delov z večinsko slovensko govorečimi državljani – ki pa je resnična THE LAST SECERT OF THE FIRST WORLD WAR. Država je namreč nastala z razglasitvijo dne 31.10.1918, na način, kot je v veljavi, od enake države: sosednje Avstrije jo ločuje le nekaj “malenkosti”:
      1) Dunajska zveza je odšla na konferenco v Pariz kot subjekt, slovenska zveza dežel pa najprej v režiji veleizdajalcev pod zagrebško nelegalno kiklo v Beograd, državljani pa najprej v balkansko suženjstvo, potem pa ogromno njih ali v “podzemlje” (kraške pojave, rudniške in druge rove) ali so se razpršili v paničnem begu za življenje po svetu. Država, pravilno razglašena leta 1918, pa – ker je nihče nikoli ni odpravil – leži spregledana “za plotom”, četudi je z razglasitvijo osamosvojitve dne 26.6.1991 dejansko izstopila enaka, kot je 1.12.1918 z “ujedinjenjem” v zvezo (“Jugoslavijo”) vstopila. (v BGD dokumentu namreč piše, da se ZEMLJE (!!!) države SHS ujedinjuju sa Srbijiom(!!!). Žal tega resničnega, obstoječega dejstva nihče noče niti opaziti. Morebiti bodo nekoč rodovi o tej pošastni groteski pripovedovali fantastične zgodbe…

  7. Slovenski štor, vedno se z vami strinjam. Toda na Habsburžane gledam veliko bolj pozitivno.

    Kakor koli obračamo, so bili ena izmed najsposobnejših evropskih dinastij. Za tisti čas so bili zelo napredni in eni izmed boljših vladarjev, v primerjavi z drugimi kraljevimi rodbinami.

    Strinjam se z vami, da Karl H. ve veliko več kot je povedal. Previdnost v diplomaciji se obnese. Je pa tudi res, da je potrebno včasih reči BOBU-BOB.

    Vsekakor so Habsburžani znali ohranjati EVROPSKO kulturo veliko bolj – kot Merklova, Papež in Junker. V tem pogledu jih lahko pohvalimo.

    • Kraševka, moj zorni kot ni Evropa- Habsburgi,ampak Slovenci-Habsburgi. Niti ne poiskušam primerjati Habsburge z drugimi vladarskimi dinastijami,ker velike razlike med njimi niti ni bilo.Namreč vse te evropske vladarske dinastije so tako sorodstveno prepletene,da so vse v “krvnem sorodstvu” !
      Mene najbolj zanima obstanek Slovencev,bolj ko bo Evropa tesneje povezana,kot je danes,manj bo “prostora” za takšen narod kot je naš. Nisem proti “razumni Evropi”,sem pa proti Evropi,ki si jo zamišlja Habsburg ( in so si jo njegovi predniki).
      Razmišljam,berem ( kolikor mi moji možgani dopuščajo),kaj je nas Slovence ohranilo do današnjih dni. V preteklosti smo bili preprosto preveliki (dejansko!) in po “nesreči” poljedelska plemena.In tako smo izgubljali prostor in ljudi( širili so se nomadi-recimo tudi Germani). “Poljedelci” pa so hkrati razvijali prilagoditvene strategije in taktike( Slovenci se zelo razlikujemo od večine evropskih narodov ). Tako se je oblikoval naš karakter,navade,delovanje in statusi.Naše plemstvo se je tudi prilagajalo in postajalo vse bolj “germansko”.
      Tako smo se prostorsko “ožali” in številčno zmanjševali(nismo pa izginili!),kar pa ne pomeni,da se več ne “zmanjšujemo” ! In to je problem ! In vse večji bo,tudi zaradi nas samih !
      Za konec: poglej Avstrijce( Habsburge),so oni Germani,Nemci sploh ne ! Veliko bolj so Slovenci,Poljaki,Čehi,Slovaki..kot Germani.Res pa je,da govorijo “nemško” !! Mimogrede,poglej si “nastanek” Habsburgov in njihov “razvoj”.Veliko pove!

  8. Spoštovani Slovenski Štor, vse kar ste napisali je res.

    Verjetno vi niste Primorec. Moj ded je služil kot Avstrijski vojak in zelo cenil oba cesarja, tako F.Jožefa, kot zanjega Karla Habsburg. Tudi moja starša sta bila rojena še za časa Avstrije.
    Ko je prišla v naše kraje Italija, so jo vedno primerjali z Avstrijo in jadikovali, kako je bila AVSTRIJA dobra mati, medtem, ko so Italijo čutili kot mačeho, ki brani SLOVENSKO besedo. Avstrija tega ni počela.

    Z vašim zadnjim odstavkom se popolnoma strinjam. Del današnje Avstrije, Gosposvedsko polje, je bilo zibelka SLOVENSTVA. Ustoličevanje KOROŠKIH vojvod je potekalo v SLOVENSKEM jeziku. Tako so morali priseči v slovenščini, tudi nemško govoreči vladarji. Nekje sem brala, da je še oče Marije Terezije, dal prisego v Slovenščini, vendar ne na Gosposvedskem polju, ampak v Celovcu.

    Tega v Italiji ni bilo, pa tudi v TITOVI Jugoslaviji, so mortali naši slovenski fantje dati prisego v Srbohrvaščini. Za časa Avstrije pa so bili SLOVENSKI polki, ki so jim poveljevali slovenski “korporali”- desetarji. V Titovi vojski tudi tega ni bilo.

    Res pa je, da smo se v tistih 600 letih vladanja Habsburžanov Slovenci z njimi delno asimilirali, nekaj pa umikali. Ohranjali pa smo isto KULTURO, razen jezika. Sama mislim, da tudi avstrijske NARODNE NOŠE, so dejansko SLOVENSKE. Slovenstvo pa je res drselo na dol.
    Toda, tudi v MATIČNI Sloveniji, se je to začelo dogajati, ko so zavladali Karađorđeviči. Da ne govorimo o Titovi Jugoslaviji, ki je vse narode na BALKANU “premešala”. Naše zahodne meje so varovali srbsko govoreči graničarji.

    V sedanji Evropi pa bo prevladala ANGLEŠČINA, čeprav po odhodu V.Britanije, nobena država EU, nima doma materinega jezika -ANGLEŠKEGA.
    Slovenci se bomo morali res zelo potruditi, da bomo ohranili jezik, predvsem pa našo KRŠČANSKO kulturo, ki jo je naš MULTI-KULTI že skoraj “povozil.
    Ne vidim, da bi bilo bolje, če ne bi bili člani EU.

    • Kraševka,za informacijo,po mami sem tudi Primorc,iz Brd,Šmartno,Kozana.Tako nekaj malega poznam tudi Primorsko,Brda.Kar seveda nič več kot informacija ne pomeni za nas Slovence.
      Dejstvo je,da se “ožamo”.Zavedam se “ogroženosti” malih narodov,predvsem jezikovne,pa tudi sicer.Zelo hudo bo z našo krščansko kulturo,povsem se strinjam.Zaradi tega sem pisal tako,ker vem ,da ni tako kot veliko slovenskih ljudi misli,kako so tuji ljudje razumevajoči,dobrohotni,dobronamerni.Morda so res,vendar so povsem nezavedno osvajajoči in nam “ožajo” naš narodni življenski prostor.

  9. Slovenski štor
    Žal, se res naš NARODNI življenski prostor zelo oži.
    V centru našega glavnega mesta Ljubljana, se slovenska govorica sliši vse redkeje – v prid narodnosti iz naše bivše države Jugoslavije.
    Za to ni kriv Bruselj, ampak tisti, ki vladajo “iza odra”. Vse skupaj pušča celo dvom na poštene LOKALNE volitve.
    Upam, da nas bodo vsaj v EU zastopali zavedni Slovenci !

  10. Vzpostaviti je ravnotežje. Srednjeevropsko ravnotežje uplivov v Sloveniji. Sedaj je že skoraj usodno porušeno. Severni prometni tok se prikrito ustavlja! Z raznimi mahinacijami se ustavlja gradnja predora Karavanke in sodobno železniško povezavo od madžarske oz. avstrijske meje do luke Koper. Govora je le o hitri povezavi Divača – Koper!, namesto 170 km na uro čez celo državo! Vlagatelje ni težko dobiti, le če se ima strategijo Slovenije in ne kakšne druge države v drugi smeri, pravokotno na to. Tudi v jugi so bili proti prometnemu križu in to se ponavlja, ne vidite?! Če bi bili Slovenci še živi, bi šli na ulice vsi, vse, kar leze in gre pa so rdečkarji in zavedeni prišleki prepričani, da je uničenje Slovenije njih korist in priložnost! Hitler je vsaj povedal, da nas namerava izseliti, ti pa nas “osvobajajo”. Ja, res, tisti, ki gredo se osamosvojijo, bedaki, namesto, da bi organizirali doma to, kar jim gre zlepa ali zgrda, saj so tu doma v svoji domovini. Domovina, POVEJ!, kako naprej! Odkrito besedo, ne jecljati in cincati. Nekje sem prebral, da je storil zločin tudi tisti, ki ni nič nardil, da bi ga preprečil in tisti, ki molči o njem, ko drugi lažejo, da je bil herojsko dejanje in ga je treba ponovit, ko nastopi enaka “NEVARNOST”. Sedaj je nevarnost, da ponovni notranji okupaciji Slovenije zgodijo še zunanjo in dokončno pokopljejo vse upe.

Komentiraj