Kallarou þetta jafnretti? Ali to imenujete enakost?

Zajem slike Youtube

Čeprav je Islandija najbolj enakopravna država na svetu, v plačnem sistemu, tako pravijo, še zmeraj škriplje. Več tisoč žensk, vključno s premierko Katrin Jakobsdottir, se je zato v torek pridružilo opozorilni stavki, ko so protestirale proti razliki v plačah, saj moški v povprečju zaslužijo 10,2 % več kot ženske.

Ko sem odtipkala ključne besede »Kallarou þetta jafnretti?« v iskalnik, je Google našel komaj kaj člankov o tem protestu, pa še ti, ki so tam bili, so si bili med seboj zelo podobni. Imela sem občutek, kot da so svetovni mediji objavljali le tisto, kar so jim poslale ustrezne piar službe.

Za kaj točno gre pri Kvennafri ali »dnevu žensk?«

Islandski mediji poročajo, da je skoraj 40 organizacij, vključno z Zvezo sindikatov javnih uslužbencev, vzelo »dan žensk« za svojega. Protestnicam so se tokrat pridružile tudi priseljenke, ki jih prav tako ni malo.

Stavka je potekala ves dan, podobno kot leta 1975. »Plačilno diskriminacijo je treba izkoreniniti,« so povedali organizatorji, ki so hkrati pozvali moške, naj se stavke ne udeležijo, temveč naj »pokažejo svojo podporo« tako, da prevzamejo dodatne obveznosti tudi v domačem gospodinjstvu. Plačilna neenakost med spoloma, ki je kamen spotike, je na Islandiji leta 2021 znašala v povprečju 10,2 % v primerjavi z EU, kjer v povprečju zaslužijo 13 % manj kot moški.

Zanimivo je, da si ljudje te podatke predstavljajo zelo po domače. Prepričani so namreč, da dobijo ženske že na splošno za isto delo manjše plačilo, kar pa ni res. V podrejenem položaju se največkrat znajdejo zaradi materinstva in polovičnega delovnega časa.

Kljub vsemu imam nekaj vprašanj.

Moji sogovorniki so se takole spraševali: »Kakšno plačo imajo medicinski tehniki? Višjo, nižjo ali enako kot medicinske sestre?«

Kakšno razliko v plači imata učitelj in učiteljica z enako delovno dobo, enakimi pogoji za delo na isti šoli? Ima on zato, ker je moškega spola, kar na lepe oči za 10,2 % višjo plačo? Mislim, da ne!

Kaj se torej skriva v teh desetih odstotkih? V povprečju ženske opravijo več ur neplačanega dela, kamor sodi predvsem čas za vzgojo otrok in gospodinjska dela. A če upoštevamo njeno neplačano delo, ženske delajo (delamo) več ur na teden kot moški. Skratka, ženski bi morali potemtakem plačati tudi delo, ki ga opravi doma, pa bi bil volk sit, koza pa cela, oba spola pa enakopravna?

V bistvu to ne bi bilo niti tako slabo.

Škoda res, da razmere na Islandiji, ki mi je sicer zanimiva in privlačna tudi zaradi visoke stopnje feminističnega razmišljanja, zelo slabo poznam. O teh spornih 10,2 % pa lahko sklepam le skozi slovenske izkušnje.

Še nikoli v zgodovini nismo imele na svoji strani toliko organizacij in posameznikov, ki se z ramo ob rami borijo za ženske pravice

Ni (nam) tako hudo ...

Islandija je dežela, ki je več korakov pred drugimi tudi zaradi zakonov, ki določajo obvezo uravnotežene zastopanosti spolov na vseh področjih. Vprašanje je, bo do 100 % enakopravnosti tudi pri njih sploh prišlo? V praksi se lahko še tako trudimo, med moškim in ženskim spolom nam ne bo uspelo postaviti enačaja!

Pri nas si ženske včasih kar same mečemo polena pod noge. A se spomnite pobude o bolniškem dopustu v času menstruacije? Tudi ta bi, če bi do njega slučajno prišlo, pa upam, da ne bo, šel v škodo ženske statistike.

Ženska še nikoli v zgodovini ni imela toliko izbire kot danes. Kariera ali kariera in družina? Samo družina? Obstajajo ženske, ki se zaposlijo le občasno, preostali čas pa potem potujejo, se zabavajo, se ukvarjajo z duhovnostjo, raziskujejo. Ženske so zelo ambiciozne, ustvarjalne, inovativne. Če doma naletijo na zaprta vrata, odidejo v tujino.

Ko se ženska odloči za družino, že vnaprej ve, da bo imela zaradi porodniške v povprečju manjšo plačo od moških kolegov. Teoretično obstajajo načini, kako bi to razliko zmanjšali. Nehamo zalagati z milijoni nevladnike in kvazi socialce, denar pa namenimo za stoodstotno porodniško. Materam pa v času, ko imajo bolne otroke, plačajmo še nadure. Ste za? Jaz sem! Že po uresničitvi tega skromnega predloga se bodo razlike v plači zmanjšale.

Nehajmo jamrat

Sicer pa nehajmo jamrat. Vsaj pri nas! Še nikoli v zgodovini nismo imele na svoji strani toliko organizacij in posameznikov, ki se z ramo ob rami borijo za ženske pravice: močne sindikate, medije, pogumne ženske, ki se izpostavljajo ob vsaki krivici! Je pa res, to še enkrat ponavljam, četudi ženske striktno nosijo hlače, moški pa krila, fizične razlike med spoloma, žal, ne bodo izpuhtele.

Za ženske me ne skrbi! Med njimi je vedno več takšnih, ki so ambiciozne, ki po tem, ko otroci malo odrastejo, ponovno zagrabijo bika za roge. Kar je zelo prav, če jim to, seveda, odgovarja. Leta 2021 je imelo terciarno izobrazbo 48 % prebivalk Slovenije, starih od 25 do 64 let. Povprečje v EU je znašalo 36 %. V Sloveniji ženske predstavljajo okoli 60 % diplomantov terciarnega izobraževanja. Leta 2021 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih 18–64 let, znašala 71 %, v EU pa 66 %. Delež žensk, ki so delale krajši delovni čas, je bil pri nas za več kot polovico manjši od povprečja EU (29 %).

In ne nazadnje: Ženske v Sloveniji živijo skoraj šest let dlje od moških. Tudi ta zadnji podatek je zelo zgovoren, saj nam med vrsticami pove, da nam ne gre tako slabo, kot se zdi na prvi pogled.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27