Kakšne medije si želi vlada in ali namerava res uvesti davek na internet?

V alternativnih spletnih medijih in družabnih omrežjih se zadnje dni širi preplah pred domnevno namero vlade, da dodatno obdavči internet. 

Pozanimali smo se, zakaj točno gre, in ugotovili, da je v tovrstnih trditvah veliko resnice.

Vlada namreč želi z novo strategijo na področju medijev uvesti dodaten obvezen prispevek za vse operaterje, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta, pobran denar pa bi namenila za "deficitarne informativne vsebine". 

A to ni edini problem krovnega vladnega dokumenta, ki naj bi bil temelj za novo medijsko zakonodajo.

Nova medijska strategija vlade za obdobje 2017-2025, na katero pripombe sprejemajo le še danes, nato pa roma v medresorsko usklajevanje in postopek sprejema na vladi, odseva ambicijo večje državne regulacije medijske krajine.

Krovni dokument, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo, bo služil za "celovito prenovo medijske zakonodaje", do katere naj bi prišlo v drugem delu leta 2017.

Sklepajoč po vsebini dokumenta je ambicija nove medijske strategije in zakonodaje, ki bo sledila, presekati krizo, v kateri se naj bi znašla slovenska medijska krajina in se po mnenju avtorjev strategije zgolj še stopnjuje.

Probleme vidijo v "zapostavljenosti in izključevanju javnosti ter njenega interesa" kar se tiče objektivne infomiranosti, pluralnosti, dostopnosti in verodostojnosti informacij. Novinarski poklic naj bi bil razvrednoten, urednikom in novinarjem se odreka strokovna avtonomija, stopnjuje se prekarizacija novinarskega dela.

Po njihovo obstaja preveč medijev, ki glede na platformo, izdajatelja in namen ne ustrezajo opredelitvi medija, ti naj bi bili instrumentalizirani s strani politike in kapitala. V ospredju naj bi bil senzacionalizem in produkcija afer, komercializacija medijskega prostora in podrejanje vplivu dnevne politike. Zaznali so tudi zaostajanje na področju digitalne transformacije medijev.

Slediti javnemu interesu

Strategija definira javni interes (o problemih te definicije v današnjem komentarju na Domovini piše dr. Žiga Turk) ter našteva pogoje za njegovo uresničevanje.

Ti vključujejo zagotavljanje kulturne, idejne in geografske pluralnosti ter raznolikosti medijskih vsebin, transparentno lastništvo medijev, lastniški pluralizem in preprečevanje zlorab prevladujočega položaja na oglaševalskem trgu, izboljšanje dostopnosti vsebin za ranljive skupine, obstoj kakovostnih splošno-informativnih medijev, izboljšanje socialnega položaja samostojnih in mladih novinarjev, razvoj medijske pismenosti, spodbujanje produkcije kakovostnih in verodostojnih medijskih vsebin s področja kulture, umetnosti, kritične refleksije družbe, izobraževanja, znanosti, varovanja okolja, spodbujanje produkcije mladinskih vsebin, raziskovalnega novinarstva itd.

Rešitev piscev vladne medijske strategije: državno sofinancirane medijske zadruge

Sklepajoč po nadaljnjem besedilu vladne medijske strategije člani "zunanje strokovne komisije uglednih medijskih strokovnjakov", ki so jo pripravljali, rešitve zgornjih problemov vidijo v treh smereh: v strožji regulaciji pogojev za pridobitev statusa medija, regulaciji oglaševanja ter v državnem finančnem vzpodbujanju medijskih zadrug.

Pri vpisu v razvid medijev bi ti tako morali izpolnjevati kup novih zahtev, denimo z internimi akti zagotovitev sodelovanja članov uredništva pri sprejemanju pomembnih notranjih odločitev, ustanovitev sveta za medije, uvedbo obveznih pogodb med izdajatelji medija in kolektivnimi organizacijami ipd.

Glede oglaševanja si vlada želi predvsem bolj učinkovitega izvajanja konkurenčne zakonodaje, uvesti prispevek kabelskih operaterjev, ki v Sloveniji distribuirajo tuje programe s slovenskimi oglasi ter skupaj z EU zagotoviti, da se del dobička velikih globalnih posrednikov oglasov (Google, Facebook) ustvarjenim na ozemlju posameznih držav, vrne tem državam.

Tako pridobljeni denar bi se vložil v finančne spodbude razvoju "socialnega podjetništva na področju medijev", tako imenovanih zadrug in medijskih kooperativ.

Šlo naj bi za nekakšne državno (so)financirane lastniške skupnosti novinarjev, ki naj ne bi zasledovale interesa dobička, ampak bi ga namenjale razvoju, temeljile pa bi na "samoodgovornosti, demokratičnosti, enotnosti, enakopravnosti in solidarnosti".

Takšne zadruge naj bi proizvajale kakovostne novinarske vsebine in vrnile zaupanje v medije, saj je po prepričanju avtorjev strategije "eden bistvenih razlogov krize medijev prav izguba zaupanja javnosti v njihovo verodostojnost."

Dodatna obdavčitev interneta za financiranje medijskih zadrug

Za namene financiranja takšnih novinarskih zadrug bi bila tudi uvedba obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta. Ta denar bi šel v sklad za deficitarne informativne vsebine.

Na tovrstno obdavčitev interneta so se ogorčeno odzvale razne civilne pobude in posamezniki na družabnih omrežjih. Pobuda Rešim NET! denimo Ministrstvo za kulturo poziva, da "takoj in brezpogojno iz dokumenta umaknejo idejo o obdavčitvi dostopa do interneta, s katerim bi financirali deficitarne medijske vsebine".

Opozarjajo namreč, da bi izbor medijskih vsebin moral biti v domeni avtonomne uredniške politike, ne pa da bi se "s finančnimi vložki medije podkupovalo in nagovarjalo k objavljanjem določenih vsebin." Hkrati strategija ne omenja kvalifikatorjev, po katerih bo merila zaslužnost prejemnikov do sredstev iz sklada za deficitarne vsebine, še pravijo pri tej civilni iniciativi.



Vladna medijska strategija v nadaljevanju ureja še strategijo javnega medijskega zavoda RTV Slovenija, čemur se bomo posvetili naslednjič.