Pred super torkom se je zdelo, da so letošnje ameriške volitve najbolj "katoliške doslej", saj je število katoliških kandidatov podrlo rekord.
K vzdušju je prispeval tudi lanskoletni papežev obisk ZDA, ki je navduševal množice ter ošvrknil tako republikance kot demokrate, naj v svojo politiko vključijo ranljive, revne, in izključene.
Toda bolj ko se bližamo končnemu izidu, manj postajajo volitve "katoliške", piše katoliški spletni portal Crux.
Pri Trumpu je malo katoliških stališč
Med republikanci Donald Trump Boga nikoli ne prosi za odpuščanje, javno je hostijo označil kot "kreker", zaradi svoje politike postavljanja obzidja na meji z Mehiko pa je papež Frančišek, nanašajoč se nanj, dejal, da "oseba, ki razmišlja zgolj o gradnji zidov in ne mostov, ni kristjan".
Tudi njegova demonizacija muslimanov, Mehičanov ter občudovanje diktatorjev niso prav nič blizu krščanskim načelom. Njegovi ekonomski načrti pa bi ob realizaciji vodili zgolj v večjo ekonomsko nepravičnost, na katero je papež že opozoril.
Bližje katolikom je glede odklonilnih stališč do splava, vendar v njegove besede marsikdo dvomi, saj je, preden je vstopil v politiko, o o splavu razmišljal nekoliko drugače.
Clintonova splavu ne nasprotuje, toda v drugih načelih katolikom bližja
Zato veliko katolikov trdi, da za Trumpa ne bodo volili. Veliko pa se jih sprašuje, ali lahko volijo za Hillary Clinton pri demokratih, ki, za razliko od Trumpa, odobrava splav. Obenem pa njeno odobravanje smrtne kazni nekateri dojemajo kot sredstvo, kako priti do čim večjega števila volivcev.
Toda njena ostala stališča o ekonomski pravičnosti, klimatskih spremembah, reformi političnega sistema, volilnih in človekovih pravicah se zdijo katolikom bližje, kot Trumpova.
[su_note note_color="#d4daff"]Katoliški kandidati, ki so izpadli iz tekme za strankarsko predsedniško nominacijo: Jeb Bush, Marco Rubio, Rick Santorum, Chris Christie, Bobby Jindal, George Pataki in Martin O’Malley
Pravica je tudi državljanska dolžnost
Kakorkoli gledamo, preostala predsedniška kandidata nista ravno v največji meri zastopnika katoliških vrednot in načel. Pa tudi na splošno zanju velja, da v predsedniško volilno tekmo vstopata kot kandidata z najvišjim rejtingom "neodobravanja" v zgodovini ameriških predsedniških volilnih anket.
Mnogi katoliki, ki s svojimi političnimi stališči pogosto odsevajo splošen javni utrip, so tako nezadovoljni z obstoječo izbiro.
Nekateri bodo zavrnili voliti za kogarkoli, toda pravica do volilnega glasu je tudi državljanska odgovornost, ki mora služiti splošnemu dobremu.
Vprašanje, koga naj katoličan voli, se porodi ob vsakih volitvah. Ko katoliški kandidati iz volilne tekme izpadejo, je najbolje voliti nasprotnika tistega, ki predstavlja največjo grožnjo občemu dobremu, še pišejo www.cruxnow.com.
O religijah v ZDA
Med ameriškimi prebivalci je dobrih 70% kristjanov. Med njimi je največ protestantov, ki predstavljajo 46,6% vseh prebivalcev, za njimi so katoličani z 20,8%, mormoni z 1,6%, pravoslavnih pa 0,5%.
Okoli 23% prebivalcev je ateistov, agnostikov ali "neuvrščenih", v preostalih odstotkih pa sta slaba 2% judov, slab odstotek muslimanov, budistov in hindujcev.
Naklonjenost strankam glede na veroizpoved v ZDA
Republikance je leta 2014 podpirala več kot polovica mormonov in evangelistov, medtem ko demokrate je v veliki večini podpirala manjšine: muslimani, judje, hindujci in budisti.
Katoličani so razdeljeni približno na polovico: republikance podpira 37%, demokrate pa 44% katoličanov.
(Temno modra oznaka na spodnjem grafu so glasovi republikancem, bledo morda sredinski in svetlo modra demokratom. Od vrha navzdol: budisti, katoliki, evangeličani/protestanti, hindujci, zgodovinski črni protestanti, Jehove priče, Judi, "mainine" protestanti, mormoni, muslimani, pravoslavci, ateisti)
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.