Državljanstvo držav članic Evropske unije je eno najbolj zaželenih na svetu, saj prinaša številne dobrobiti in odpira praktično vsa vrata. Zato ne čudi, da se je denimo ob vstopu Bolgarije v EU skokovito povečalo število prošenj za državljanstvo s strani prosilcev makedonske narodnosti.
Takšni "odkloni" so prisotni tudi v drugih državah članicah, kjer predvsem na tiste s kolonialno preteklostjo pritiskajo prišleki iz nekdanjih afriških, azijskih in južnoameriških kolonij. Na vrata Slovenije seveda pritiskajo državljani republik nekdanje skupne države. A Slovenija pri podeljevanju državljanstva ni preveč radodarna.
V letu 2017 so članice Evropske unije državljanstvo podelile okrog 825.000 ljudem, kar je manj kot v letu 2016 (995.000 državljanstev) in letu 2015 (841.000 državljanstev). Večino državljanstev so dobili tujci iz tretjih držav, okrog 17% pa je takih, ki so že prej imeli državljanstvo ene izmed držav EU.
Največ državljanstev so evropske države podelile Maročanom, Albancem, Indijcem, Turkom, Romunom, Poljakom, Pakistancem in Brazilcem. Med državami, ki so državljanstva podelila, se največkrat pojavljajo Italija, Nemčija, Španija, Francija in Velika Britanija.
Večina prosilcev prihaja iz Evrope (38%), sledijo pa Afrika (27%), Azija (20%) in Amerika (11%).
Čeprav se je celokupno število podeljenih državljanstev v primerjavi s preteklimi leti zmanjšalo, so se v polovici držav članic EU te številke povečale. Romunija je v primerjavi z letom 2017 podelila 50 % več državljanstev, prav tako Luksemburg. Na Slovaškem se je ta številka dvignila za 33 %, na Malti za 32 % in za 30 % na Finskem. Največji upad podeljenih državljanstev se je zgodil na Hrvaškem, kar 83%, sledijo pa Španija z 56%, Danska z 52% in Estonija z 51%.
Koeficient naturalizacije, ki predstavlja razmerje med številom ljudi, ki so zaprosili za državljanstvo in vsemu tujci, ki bivajo v državi, je najvišji na Švedskem in v Romuniji. Slovenija se je znašla na spodnji polovici te lestvice.
Koeficient naturalizacije
Slovenija v letu 2017 podelila 1.492 državljanstev
Slovenija je po številu podeljenih državljanstev v spodnji polovici držav EU. V letu 2017 smo jih podelili 1.492, manj od nas so jih podelile: Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Madžarska, Litva, Luksemburg in Slovaška. Med naštetimi državami je številčno najmanj državljanstev podelila Litva, zgolj 150.
Slovenci največ državljanstev podelimo državljanom Bosne in Hercegovine (918), sledijo Makedonci (208) in Srbi (153). Tudi Avstrija, ki je v letu 2017 podelila 7.482 državljanstev, največ državljanstev podeli državljanom Bosne in Hercegovine. Madžari so 761 državljanstev v večini podelili Ukrajincem, Egipčanom in Srbom. Hrvati, ki so v letu 2017 podelili manj državljanstev, vsega skupaj le 638. Od tega so jih največ podelili državljanom Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije.
Največ državljanstev je podelila Italija, 18% kar predstavlja več kot 135.000 novih državljanstev, sledijo Združeno Kraljestvo s 15%, Nemčija in Francija z 14% ter Švedska z 8%. Italijani največ državljanstev podelijo Albancem, Maročanom in Brazilcem, Velika Britanija je največ državljanstev podelila Indijcem, Pakistancem in Nigerijcem. Pričakovano Nemčija največ državljanstev podeli Turkom, Francija pa Maročanom, Alžircem in Tunizijcem. Švedi največ državljanstev podelijo državljanom Sirije in Somalije.
Za kar 127% se je povečalo število bivših britanskih državljanov, ki so zaprosili za državljanstvo druge države članice EU. Največ državljanstev glede na siceršnjo populacijo je podelil Luksemburg (8,4 državljanstev na 1000 prebivalcev) sledijo pa Švedska (6,9) in Ciper(6,4).
Med prosilci je največ žensk zaprosilo za državljanstvo Romunije (64%), največ moških pa za slovensko državljanstvo. Moških prosilcev je bilo v Sloveniji 43%. Švedska in Francija sta podelili 15% državljanstev mlajšim od 14 let, kar je največ med državami članicami, prosilcem starejšim od 55 let pa so največ državljanstev podelili v Bolgariji, Litvi in na Malti (18%).
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.