Kako naj se ognem, da me po tem zapisu ne oklofuta Svetlana Makarovič?

Milena Miklavčič
Zajem slike Youtube

Spomini na leto 2000, ko je Svetlana Makarovič na odru Gallusove dvorane odločno zavrnila Prešernovo nagrado z besedami: »Nagrado seveda v celoti zavračam,« so še kako živi! Javnost je zelo hitro tudi izvedela, da je to storila zato, ker jo je motilo, da so hkrati Prešernovo nagrado podelili tudi patru Marku Rupniku, in sicer za poslikavo ene od kapel v Vatikanu.

Mičkeno pa smo že pozabili, da je devet let pozneje Makarovičeva na ulici oklofutala novinarja Marijana Zlobca zaradi pisanja o tej njeni zavrnitvi. V kolumni Bolj poza kot iskrenost je namreč obsodil odrski monoakt Makarovičeve.

Neprijetno klofutanje pa je za MMC, opisal takole: "/…/ Najprej je začela fizično pljuvati vame in hkrati vpiti 'gnusoba' in 'izprijenec', potem pa je začela mahati z rokami, se pravi, da mi je primazala klofuto, vendar pa se mi je še uspelo nekoliko umakniti, tako da mi je le posnela sončna očala, ki so poletela daleč stran /.../"

Dr. Marko Milosavljevič, profesor na katedri za novinarstvo na FDV-ju, je neljubi dogodek komentiral: "/…/ Nasilje ni nikoli rešitev niti pravi odziv na kakršno koli kritiko. Če nekomu ni všeč, kaj se o njem piše, so drugi načini, kako se odzvati, bodisi s sodbami in drugimi sodnimi potmi, s protesti in podobnim."

Marijan Zlobec je za MMC takrat še dodal: »Dogodek komentiram kot pobesneli napad užaljene pesnice, ker sem že leta 2000 spregledal njen scenarij v zvezi z zavrnitvijo Prešernove nagrade, to je zaigrati užaljenost brez razloga, kasneje se je izkazalo, da je nagrado zavrnila zato, ker je poleg nje enakovredno nagrado prejel tudi pater Rupnik, kot simbol katoliške umetnosti in z domnevno javnosti nepristopno umetnino v papeški kapeli v Vatikanu. Če bi to z odra obelodanila, sem prepričan, da bi ji v dvorani žvižgali, saj to ni noben argument za zavrnitev osebne nagrade.«

Med drugim je še zapisal: »Njo najbolj boli, da sem jo takoj spregledal in da ji v ničemer ne verjamem, zlasti pa ne v njeno iskrenost, ker je bila vse le protiklerikalna in protiumetniška ter osebno večvrednostna igra, pri čemer ni ničesar izgubila, niti finančno ne, čeprav ji denarja za nagrado v resnici niso izplačali, kot mi je potrdilo ministrstvo za kulturo, je pa prejela skoraj najvišjo državno pokojnino (90-odstotno) od 1. 10. 1999 dalje.«

Žabja vas


Ko sem pred leti vodila pogovorne večere v Kašči v Škofji Loki, je bila ena od mojih gostij tudi Svetlana Makarovič. Po pravici povem, da mi je pogovor z njo predstavljal velik izziv. »V pogovoru ji ne dovoli, da bi se razgovorila o cerkvi in duhovščini. Ker če se bo, bo publika v šoku zapuščala prireditev,« so me svarili tisti, ki so jo bolje poznali. Zanimivo pa je bilo, da so jo imeli sosedje in sovaščani v Žabji vasi, v Poljanski dolini, radi. Živela je v starejši hiši, le streljaj stran od tiste, v kateri je bival nedavno preminuli filmski režiser (vrsto let tudi partner Dese Muck) Mako Sajko. Pri njem sem bila večkrat na obisku, pri Svetlani nikoli. No, v času najinega kramljanja v Kašči sem bila za trenutek premalo pozorna, besede, ki jih je kot ostre, zelo strupene puščice namenila duhovščini, so bile precej krute, a mi je na srečo uspelo, da sem njene misli hitro preusmerila drugam.
Že vse življenje, kar pomnim, je Makarovičeva zame velika uganka. Kako je mogoče, da je ista oseba napisala Pekarno Mišmaš in ''straniščno poezijo'', kamor sodijo tudi verzi, namenjeni Igorju Pirkoviču, Jožetu Možini in še komu?!

Ženska z več obrazi


Že vse življenje, kar pomnim, je Makarovičeva zame velika uganka. Kako je mogoče, da je ista oseba napisala Pekarno Mišmaš in ''straniščno poezijo'', kamor sodijo tudi verzi, namenjeni Igorju Pirkoviču, Jožetu Možini in še komu?!

Že pred leti nas je dvignila na noge z izjavo: »Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.«
Mnenja, ali je to sovražni govor ali ne, so še danes deljena. Primerov sovražnega govora, ki to je, hočemo ali ne, je bilo še veliko. Izstopale so besede, izrečene na Knjižnem sejmu novembra 2015. Za okroglo mizo so sodelovali pater Branko Cestnik, poslanec NSi Jožef Horvat in družinski aktivist Aleš Primc. O njih je dejala: »Bolj, ko jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas.«

Nataša Pirc Musar, denimo, se je kot informacijska pooblaščenka do njenih nekulturnih izbruhov opredelila na precej diplomatski način: "V primeru Svetlane Makarovič nikjer ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov, zato se z njim niti nimam pravice ukvarjati. Ga pa obsojam in lahko rečem, da je gospa prekoračila vse meje dobrega okusa in strpnosti, ki bi jo od intelektualke pričakovali."

Danes


Med nami, na družabnih omrežjih kot tudi sicer, so posamezniki, v katere se nikoli ne vtikam. Umaknem se jim s poti in po pravici povem, ni mi prijetno, če me slučajno opazijo. Ker imajo namesto srca destilarno strupa, namesto duše je tam peklenski ogenj, ki bruha srd, bes, sovraštvo, in to brez slehernega usmiljenja. Zaradi sovraštva, ki ga širijo do tistih, ki niso iz njihovega mehurčka, z njimi ni dobro zobati češenj.

Zelo podobno velja za Svetlano Makarovič. Niti v najbolj norih sanjah si ne želim, da bi ji – takšna, kot sem – še kdaj prečkala pot. Bi sprejemala udarce na podoben način, kot jih je Marijan Zlobec, bi ob njenem morebitnem srdu otrpnila?

Pravijo, da ji bodo letos vnovič podarili Prešernovo nagrado. Tudi prav. Drugega niti ni bilo pričakovati. Tistim, ki bodo to storili, bi še enkrat položila na srce besede, ki jih je pred leti izrekla Nataša Pirc Musar: "/.../ da je gospa prekoračila vse meje dobrega okusa in strpnosti, ki bi jo od intelektualke pričakovali …«

Če bodo odgovorni vseeno storili, kar so se namenili, bom tiho. Mislila si bom pa svoje. Pa ne toliko o Svetlani kot o tistih, ki jo trepljajo po ramenih in se ji dobrikajo, da ne bo pomote.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nakazilo ministrice Aste Vrečko Svetlani Makarovič predstavlja korupcijsko tveganje in oškodovanje proračuna?
  • 14. 07. 2023
Izplačilo Makarovičevi in odzivi nanj na žalost potrjujejo, da kot družba pomagamo držati dvojna merila pri življenju
  • 16. 07. 2023
Divje narave se ne da ukrotiti na globalni ravni. Lahko se ji le pametno prilagodimo in jo lokalno ukrotimo
  • 13. 08. 2023