Kako na udeležbo v nacionalni gardi gledajo mladi

Idejo o uvedbi nacionalne garde smo na Domovini že pretresali.

Tokrat smo se odpravili med študente ter jih povprašali, ali bi se pridružili nacionalni gardi, če bi se Slovenija zanjo dejansko odločila.

Svojega odgovora nam niso bili pripravljeni zaupati v kamero, zato videa tokrat nismo posneli.  

Večina vprašanih se nacionalni gardi ne bi priključila.  

Vprašanja o nacionalni gardi smo zastavili približno 120 naključno mimoidočim študentom Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za družbene vede.

Več kot 80% vprašanih je dejalo, da se nacionalni gardi ne bi pridružili. Kot razlog so navedli odklonilen odnos do vojske in vojskovanja, prenizko plačilo, občutek osebne neprimernosti za pridružitev nacionalni gardi in njihov večji prispevek na drugih področjih v primeru vojne ali naravnih in drugih nesreč.

Okrog 7% vprašanih bi se bilo pripravljenih vključiti v nacionalno gardo, če bi bila plača v primeru vpoklica dovolj visoka. Preostali se niso mogli odločiti. Vsem pa je bilo skupno, da o omenjenem predlogu niso vedeli prav veliko.

Gregor, študent elektrotehnike, bi se nacionalni gardi priključil pod določenim pogojem: "Naj gredo v nacionalno gardo tisti, zaradi katerih se ljudje ne počutijo varni. Jaz nisem pripeljal migrantov, plačujem davke in nisem kriv, da denar ne gre vojski in policiji ... Ko gredo v to gardo vsi Slovenci, ki sedijo v parlamentu, potem grem pa tudi jaz."

Špela in Ana, študentki kulturologije, sta dejali, da bi se z veseljem pridružili pri oskrbi ranjenih v boju ali ko bi ju potrebovali, borili pa se ne bi ne glede na to, katera stranka bi predlagala ustanovitev nacionalne garde, saj "to ni za punce".

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Med mladimi vse manj pripravljenosti za služenje domovini
Naš vzorec sicer ni reprezentativen tako po številu kot po strukturi vprašanih mladih, a nekatere sklepe se iz prejetih odgovorov in drugih splošno znanih dejstev da potegniti. Štirinajst let po ukinitvi naborniškega sistema v Sloveniji se kolateralne posledice te odločitve kažejo tudi pri domovinski zavesti današnje mladine. Res da je bilo vse pogostejše uveljavljanje ugovora vesti ter odločanje za civilno služenje vojaškega roka eden od pomembnih vzrokov odločitve za prehod na poklicno vojsko, a naborništvo je vsaj med dobršnim delom moške populacije še vedno privzgajalo določen odnos do domovine, ki ga je danes opaziti vse manj. Čeprav naborništvo še zdaleč ni preživeta ideja - mnoge države, tudi sosednja nevtralna Avstrija, ga poznajo še danes, bi imela Slovenija ob morebitni potrebi po vrnitvi na ta način popolnjevanja oboroženih sil hude probleme. S tega vidika je ideja SDS po uvedbi nacionalne garde dobra, saj bi tako v organiziran državni sestav vključili vsaj tiste, ki jih občutek za pripadnost in služenje domovini še ni povsem zapustil. Ob sedanjem pomanjkanju vsesplošnega zavedanja o pomenu domoljubne vzgoje v izobraževalnem procesu, domačem okolju in medijih se nam namreč lahko zgodi, da bomo čez deset let mlade z domoljubno zavestjo iskali z lučjo pri belem dnevu. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00