Nacionalna garda za domoljube. Jih je v Sloveniji dovolj in so ti res samo na desnici?

Uredništvo

24. 1. 2016 ob 6:36
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Zaradi poslabšanja varnostnih razmer SDS predlaga ustanovitev Nacionalne garde, v katero bi se lahko prostovoljno vključili slovenski domoljubi. Delovala bi v okviru Slovenske vojske, vpoklicana pa bi bila ob večjih naravnih nesrečah ali ob spremenjenih varnostnih razmerah.

Vojaki bi prejemali nadomestilo, v primeru vpoklica pa bi dobili enako plačilo kot poklicni vojaki. Večina strank v parlamentu je do predloga kritična, predlog podpirajo samo v Novi Sloveniji.

Slovenska vojska je podhranjena

Ni skrivnost, da je Slovenska vojska podhranjena. V zadnjih letih se zmanjšujejo obrambni izdatki, pogodbene rezerve, izvedba vojaških vaj, četrtina razpoložljive tehnike ni več uporabne. Predlog bi v parlamentu potreboval dvotretjinsko podporo, a za to trenutno ni možnosti.

SDS-ov predlog je v včerajšnjih Odmevih zagovarjal Aleš Hojs.

Med drugim je povedal: "Predlog bazira na dveh principih. Kot prvo seveda domoljublje, prepričani smo, da je v Sloveniiji dovolj domoljubov, do 20.0000 in da bi gardo lahko vzpostavili. Na drugi strani pa je dejstvo, da je treba obrambni proračun v naslednjih letih dvigovati in ga spraviti na vsaj 1,7% BDP."

Odzvala se je tudi obrambna ministrica Andreja Katič, ki pozdravlja vsako pobudo, ki bi izboljšala položaj Slovenske vojske. Predlagano rešitev vidi kot nadgradnjo prostovoljne pogodbene rezerve, vendar pa je treba najprej izboljšati trenutno stanje v SV, šele nato se lahko razmišlja o nadgradnji.

Mnenja so tudi tokrat torej zelo deljena. Nekdanji direktor Sove Damir Črnec na Twitterju:

Dva obraza Slovenije: @vladaRS ustanavlja Urad za migrante, opozicija pa Nacionalno gardo. Potrebujemo migrante ali varnost? #prioritete

— Damir Črnčec (@DamirCrncec) January 19, 2016

Drugi se bojijo, da bi nacionalna garda postala vojaška formacija zgolj posamezne politične opcije v Sloveniji.

Slovenija ne rabi desničarske paravojske! #sejaDZ več na https://t.co/oISHG0YEky — Združena levica (@zdruzenalevica) January 20, 2016

Kako imajo nacionalne garde organizirane drugje po svetu:

Najbolj znana je zagotovo ameriška nacionalna garda. Organizirana je v vsaki zvezni državi posebej, sestavljajo jo prostovoljci. Na poziv guvernerja priskočijo na pomoč ljudem ob izrednih razmerah (pomoč ob vremenskih ujmah, vzdrževanje reda ob protestih ...). Formirana je bila že v 17. stoletju, danes šteje približno 450.000 mož.

V Estoniji zaradi zgodovine na obrambo domovine gledajo kot na dolžnost. 40.000 prostovoljcev, združenih v Estonsko obrambno ligo, se aktivirajo ob potencialni grožnji in ob varovanju prireditev.

Na Portugalskem pripadniki Nacionalne republikanske garde delujejo kot policisti in cariniki. Podrejeni so oboroženim silam Portugalske.

KOMENTAR: Uredništvo

Število domoljubov kot garancija za uspeh Nacionalne garde

Predlagatelji Nacionalne garde so večkrat poudarili, da uspešnost pobude zagotavlja veliko število slovenskih domoljubov. Razprave o trenutni varnostni situaciji v državi in razmerah v Slovenski vojski so zagotovo nujno potrebne, saj drži dejstvo, da je Slovenska vojska materialno in kadrovsko podhranjena, sploh kar se tiče navadnih vojakov. Če ob tem ugotovimo, da smo z ukinitvijo naborništva izgubili strukturo, v kateri bi lahko k domovinski varnosti (nepoklicno) prispevali navadni državljani, je razmislek SDS smiseln, sploh v luči varnostnih tveganj ki se pojavljajo zaradi migrantske situacije. Ob vsem tem jadranje na ljudskem nezadovoljstvu ob mencanju vlade glede teh problemov SDS-u ne gre zameriti. Levičarsko strašenje z nekakšno strankarsko "paravojsko" je v širšem kontekstu vsaj neresno, če ne tudi groteskno. Kot da bi svojim volivcem odrekali pravico do domoljubnih čustev in te pripisovali zgolj desnici. V okviru notranjepolitičnih razmerij pa je zanimivo, da je glavni mikrofon SDS-ove pobude Aleš Hojs, sicer bivši obrambni minister, toda še vedno (vsaj po javno znanih informacijah) član neke druge stranke.