Kranj z novim mamografom do natančnejšega odkrivanja raka dojk

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj so 14. oktobra predstavili nov mamograf, ki bo ženskam na Gorenjskem omogočal natančnejše preglede dojk. Država je za napravo namenila dobrih 242.000 evrov. Z njo bodo lahko opravljali tudi tridimenzionalno slikanje, ki zdravnikom pomaga odkrivati spremembe, težje vidne na običajnih rentgenskih posnetkih.

V kranjski bolnišnici predstavili novo diagnostično opremo

Dosedanji mamograf je bil tehnološko zastarel, zato so ga v kranjski bolnišnici nadomestili z novim. Nakup je stal 242.193,18 evra, celoten znesek pa je zagotovila država. Bolnišnica je sama financirala pripravo investicijske dokumentacije. Kranjski center za bolezni dojk je po navedbah Ministrstva za zdravje edini tovrstni center na Gorenjskem. Poleg preventivnih pregledov v njem obravnavajo ženske, pri katerih so se pojavile sumljive spremembe ali potrebujejo dodatne diagnostične preiskave.

Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Simon Novak je ob predstavitvi poudaril pomen naložbe za zdravstveno oskrbo žensk. »Nov mamograf predstavlja pomembno naložbo v zdravje žensk, v kakovost in dostopnost zdravstvene obravnave ter v zgodnje odkrivanje raka dojk,« je dejal. Novi aparat omogoča digitalno mamografijo in digitalno tomosintezo, imenovano tudi tridimenzionalna oziroma 3D-mamografija. Ta omogoča podrobnejši prikaz tkiva dojk in je lahko posebej koristna pri ženskah z gostejšim tkivom, kjer prekrivanje posameznih struktur otežuje prepoznavanje sprememb. Napravo so predstavili v rožnatem oktobru, mesecu ozaveščanja o raku dojk. Na ministrstvu poudarjajo, da bo posodobitev zagotovila sodobnejše pogoje za nadaljnje izvajanje programa DORA.

Novi aparat omogoča digitalno mamografijo in digitalno tomosintezo, imenovano tudi tridimenzionalna oziroma 3D-mamografija. 

Koliko dodatnih pregledov bodo lahko opravili, za zdaj ni znano. Ministrstvo prav tako ni pojasnilo, ali se bodo zaradi novega aparata skrajšale čakalne dobe in kdaj ga bodo začeli redno uporabljati.

Kako poteka pregled in komu je dostopen?

Pri digitalni tomosintezi se rentgenska cev premika v loku nad stisnjeno dojko in zajame več posnetkov iz različnih kotov. Računalnik iz njih sestavi zaporedje tankih slikovnih plasti, ki jih radiolog pregleduje posamezno. Raziskave kažejo, da lahko tridimenzionalna mamografija izboljša odkrivanje nekaterih invazivnih rakov in zmanjša število žensk, ki jih zaradi sumljivih ali nejasnih izvidov pokličejo na dodatno diagnostiko. Vendar tudi ta metoda ne odkrije vseh rakavih sprememb. Ob sumljivem izvidu so lahko potrebni ultrazvok, biopsija ali drugi diagnostični postopki.

Radiološki inženir dojko namesti na slikovno ploščo, nato pa jo s kompresijsko ploščo za nekaj sekund stisne.

Sam pregled se za pacientko bistveno ne razlikuje od običajne mamografije. Radiološki inženir dojko namesti na slikovno ploščo, nato pa jo s kompresijsko ploščo za nekaj sekund stisne. Stisk razporedi tkivo, izboljša kakovost posnetka in omogoča uporabo nižjega odmerka rentgenskega sevanja. Postopek je lahko neprijeten, za nekatere ženske tudi boleč. Presejalni center DORA deluje v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj na Kidričevi cesti 38a. Program je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo.

Program je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo.

Ženske, ki zatipajo zatrdlino, opazijo spremembo oblike dojke, nenavaden izcedek iz bradavice ali druge sumljive znake, naj se obrnejo na osebnega zdravnika oziroma ginekologa. Ta presodi, katere preiskave so potrebne. Na redno vabilo programa DORA v takšnih primerih ni primerno čakati.

Zgodnje odkrivanje bolezni povečuje možnosti uspešnega zdravljenja

Ob predstavitvi je državni sekretar Simon Novak opozoril tudi na pomen preventive. »Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da kakovostnega zdravstvenega sistema ne gradimo le z vlaganji v zdravljenje, temveč tudi s krepitvijo preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in dostopnosti zdravstvenih storitev,« je poudaril. Rak dojk se lahko v začetni fazi razvija brez očitnih znakov. Ženska ne občuti bolečin, ne zatipa zatrdline in ne opazi ničesar nenavadnega. Bolezen je kljub temu lahko že prisotna.

V prvi polovici leta 2026 so v programu DORA pregledali 65.004 žensk. Pri 329 so odkrili raka dojk, udeležba povabljenih žensk pa je dosegla 81 odstotkov. Leta 2025 so pregledali 112.468 žensk in pri 655 odkrili raka. Gre za primere, odkrite v presejalnem programu, ne za vse nove diagnoze v Sloveniji.

Po podatkih programa DORA približno 80 odstotkov rakov dojk, odkritih v okviru presejanja, odkrijejo v zgodnji fazi, ko je bolezen še omejena na dojko.

Po podatkih programa DORA približno 80 odstotkov rakov dojk, odkritih v okviru presejanja, odkrijejo v zgodnji fazi, ko je bolezen še omejena na dojko. Takšna diagnoza praviloma omogoča uspešnejše in manj obsežno zdravljenje. Redni pregledi so pomembni tudi za ženske brez težav. Negativen mamografski izvid namreč ne pomeni, da se bolezen pozneje ne more razviti. Nekatere spremembe se lahko pojavijo med dvema presejalnima pregledoma. Pri odkrivanju bolezni poleg kakovostnih posnetkov pomembno vlogo opravljajo usposobljeni strokovnjaki. Ob sumljivih spremembah morajo slediti ustrezne preiskave in po potrebi zdravljenje.

Za pacientke je pomemben tudi odnos zdravstvenega osebja. Nekatere skrbi bolečina med pregledom, druge morebitna diagnoza. Prijazen sprejem, jasna pojasnila in možnost vprašanj lahko zmanjšajo njihovo zaskrbljenost. Kranjska bolnišnica je z novim mamografom posodobila opremo za odkrivanje bolezni dojk. Kako bo to vplivalo na dostopnost pregledov, bo mogoče oceniti po začetku redne uporabe.