Kako je politika enega otroka Kitajsko udarila kot bumerang: postarali se bodo, preden bodo obogateli
Svetovna prevlada Kitajske se včasih zdi neizbežna. A tudi ta država se sooča s številnimi izzivi, ki bi lahko ogrozili njene ambicije. Tokrat si bomo ogledali demografske težave tega azijskega velikana.
Prebivalstvo Kitajske se je lani prvič v šestih desetletjih zmanjšalo, kar je zgodovinski preobrat, ki naj bi zaznamoval začetek dolgega obdobja upadanja števila državljanov, z globokimi posledicami za njeno gospodarstvo in svet.
Domači demografi s strahom ugotavljajo, da se bo Kitajska postarala, preden bo obogatela, kar bo upočasnilo gospodarstvo, saj prihodki upadajo, državni dolg pa narašča zaradi naraščajočih stroškov zdravstva in socialnega varstva.
Zmanjševanje delovne sile v državi in upad obsega proizvodnje pa naj bi še poslabšala visoke cene in visoko inflacijo v ZDA in Evropi ...
Kitajska se je stoletja ponašala z največjim številom prebivalcev med vsemi državami. To se spreminja, saj se prebivalstvo Kitajske zmanjšuje in stara hitreje kot skoraj katere koli druge države. Leta 2022 se je število prebivalcev Kitajske zmanjšalo prvič po desetletjih, letos pa je Indija prehitela Kitajsko in postala najbolj naseljena država na svetu.
Spreminjajoče se demografske razmere na Kitajskem predstavljajo velike, dolgotrajne izzive za državo in njene voditelje. Kitajska je desetletja izkoriščala gospodarske dividende, ki jih je prinesla mlada delovna sila, ki je spodbujala nastanek Kitajske kot svetovne industrijske velesile. Zdaj bo število kitajskih upokojencev kmalu skokovito naraslo, kar bo zmanjšalo število kitajske delovne sile in povzročilo pritisk na kitajsko mrežo socialne varnosti in sistem zdravstvenega varstva.
Centralno planiranje prebivalstva
Velik del demografskega upada je posledica kitajske politike enega otroka, ki je bila uvedena med letoma 1980 in 2015, pa tudi nenavadno visokih stroškov izobraževanja, zaradi katerih mnogi Kitajci niso imeli več kot enega otroka ali pa sploh nobenega.
Kitajsko prebivalstvo je sredi dvajsetega stoletja naraščalo z vrtoglavo hitrostjo in se je med letoma 1950 in 1970 povečalo za skoraj 50 odstotkov. Zaradi strahu pred izrednimi izzivi učinkovitega upravljanja hitro naraščajočega prebivalstva je kitajska vlada v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začela uvajati ukrepe za nadzor prebivalstva. Kampanja "pozneje, dlje, manj", ki se je začela leta 1973, je dvignila zakonito starost za poroko na 23 let za ženske in 25 let za moške, spodbujala vsaj triletno obdobje med rojstvoma in omejila rojstva na dva otroka. Tisti, ki se niso držali novih predpisov, so bili kaznovani. Ta politika se je izkazala za uspešno. Med letoma 1970 in 1980 je stopnja rodnosti na Kitajskem padla s 6,1 na 2,7.
Vlada je kampanjo "pozneje, dlje, manj" nadaljevala s politiko enega otroka. Politika, ki je bila po vsej državi uvedena leta 1980, je mestne pare strogo omejila na enega otroka. Politika je bila pozneje omiljena sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, da bi etničnim manjšinam in podeželskim družinam omogočila, da imajo dva otroka, če je bil prvi otrok deklica.
Politika enega otroka in tradicionalna naklonjenost dečkom pa sta povzročila globoko neravnovesje med spoloma. Najnovejši podatki kažejo, da ima Kitajska okoli 722 milijonov moških v primerjavi s 690 milijoni žensk. Zaradi neravnovesja, ki je bolj izrazito na podeželju, je v zadnjih letih nastalo manj družin.
Lokalne oblasti so leta 2021 uvedle ukrepe za spodbujanje ljudi, da imajo več otrok, vključno z davčnimi olajšavami, daljšim porodniškim dopustom in stanovanjskimi subvencijami. Predsednik Xi Jinping je tudi dejal, da bo vlada sprejela nadaljnje podporne politike.
Ponekod celo ponujajo denarne spodbude za spodbujanje večjega števila rojstev. Ena vas v južni provinci Guangdong je leta 2021 napovedala, da bo stalnim prebivalcem z dojenčki, mlajšimi od 2 let in pol, plačevala do 510 dolarjev na mesec – kar bi lahko skupaj znašalo več kot 15.000 dolarjev na otroka. Drugi kraji so ponudili nepremičninske subvencije za pare z več otroki. Dosedanji ukrepi pa niso veliko prispevali k zaustavitvi dolgoročnega trenda.
Vpliv na Kitajsko
Posledice za svet
Glede na vlogo Kitajske pri spodbujanju svetovnega gospodarstva bi lahko imeli izzivi Kitajske posledice za preostali svet.
"Po približno naslednjem letu je sposobnost kitajskega gospodarstva, da postane motor svetovne rasti, kot je bilo v preteklosti, vse bolj vprašljiva," pravi Roland Rajah, direktor Indo-pacifiškega razvojnega centra na inštitutu Lowy.
6 komentarjev
MEFISTO
Slovenija ima še hujši problem kot Kitajska.
Nikjer sicer ni zapovedano, da sme imeti ženska samo enega otroka, pa se čedalje pogosteje dogaja, da še enega nima.
Morebitno odstopanje od tega nenapisanega pravila pa sanira splav kot najbolj zaželena oblika kontracepcije in po novem tudi veliko obetajoča evtanazija.
Ljudska oblast, ki generira to prismodijo, pa prazen prostor pridno zapolnjuje z migranti iz tretjega sveta, od katerih nas vsak stane več kot lastni otrok.
Da o drugih problemih z njimi ne govorimo.
AlojzZ
Oh! Še en kovid pa je problem starih rešen
Andrej Muren
Glede na to, da ima Kitajska totalitaren fašistoiden vladni režim, staranje njenega prebivalstva in posledičen upad njene moči lahko blagodejno vpliva na svetovno varnost. Prehodne gospodarske težave kot posledica kitajskega upada so nepomembne v primerjavo z vojno večjih razsežnosti, ki bi jo lahko zakuhal njen režim.
Friderik
Podoben problem imata ( tam doli) tudi omenjena Japonska in Južna Koreja.
Katarina Mikus
Dobra novica. Z ljudmi se ne da upravljati v nedogled.
Peter Klepec
Re:...pritisk na kitajsko mrežo socialne varnosti in sistem zdravstvenega varstva. ...
To je „nasa“ logika, Kitajci tiktakajo drugace. Ce druzba ne bo zmogla prezivljati neproduktivnih starih ljudi, jih pac ne bo. Potem se bo problem resil po naravni poti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.